1. Vpliv časa setve na vznik, začetno rast in pridelek mešanice krmnega graha in navadne pšenice za prezimno ozelenitev tal : diplomsko deloŽan Kolednik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Na kmetiji Kolednik, ki se nahaja v občini Markovci na Dravskem polju, je bil med oktobrom 2024 in aprilom 2025 izveden poskus z namenom oceniti vpliv časa setve na vznik, začetno rast in pridelek mešanice krmnega graha (Pisum sativum subsp. arvense (L.) Asch., sorta 'Arkta') in navadne pšenice (Triticum aestivum L., sorta 'Izalco') za prezimno ozelenitev tal. Mešanica je bila izbrana na podlagi agronomskih in ekonomskih dejavnikov, saj se pšenica prideluje na kmetiji in se lahko uporabi kot lastno seme, krmni grah pa izboljšuje krogotok dušika s pomočjo simbioze z bakterijami iz rodu Rhizobium. Poskus je potekal na rjavih, srednje težkih in dobro prepustnih tleh, brez dodanih gnojil. Zasnovan je bil v dveh rokih setve. Spremljan je bil sklop rastlin (število rastlin/m²; posebej za pšenico, grah in plevele). Pred spomladansko obdelavo tal (zaoravanjem mešanice) je bil določen tudi pridelek nadzemne biomase (sveže mase in suhe snovi). Na podlagi rezultatov je bila omogočena ocena gostote posevka, enakomernosti vznika ter primerjava produktivnosti glede na čas setve. Rezultati potrjujejo, da zgodnejša setev omogoča večji pridelek biomase in hitrejše prekrivanje tal, vendar je s tem povezana tudi večja verjetnost pojava plevelov. Priporočeno je, da se čas setve uravnoteži glede na pričakovani pridelek in zapleveljenost, ob upoštevanju vremenskih in talnih razmer. Ugotovitve prispevajo k razumevanju učinkovite rabe dosevkov v poljedelski pridelavi brez živinoreje, kjer je ohranjanje organske snovi v tleh nujno za trajnostno kmetovanje in izboljšanje rodovitnosti tal.
Keywords: prezimna ozelenitev, čas setve, krmni grah, navadna pšenica, vznik, pridelek suhe snovi
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 12
 Full text (1,04 MB) |
2. |
3. Karakteristike klasov rži (Secale cereale L.) in navadne pšenice (Tritium aestivum L.) v odvisnosti od deleža semen v združeni setviAnja Hlade, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Združena setev je rast dveh ali več vrst rastlin na istem prostoru v istem obdobju. Z združeno setvijo želimo doseči višji pridelek ob izrabi virov, ki jih sicer v posamičnem posevku ni možno izrabiti. V letih 2007 in 2008 je bil na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor izveden poljski poskus združene setve. V poskusu so bile proučevane karakteristike klasov rži (sorta 'Walet') in pšenice. Preizkušene so bile različne sorte pšenice ('Soissons', 'Justus', 'Edison' in 'Pegasus') in razmerja v setvi pšenice (0 %, 25 %, 75 % in 100 % pšenice v strukturi posevka). Glede na rezultate sorta pšenice pomembno vpliva na dolžino klasa ter na maso zrnja na klas pri pšenici, pri rži pa sorta pšenice vpliva na vse merjene parametre klasa rži. Najdaljši klas pri pšenici je izmerjen pri sorti 'Pegasus' (7,5 cm), kjer je ugotovljena tudi najvišja masa zrnja na klas (1,4 g). Setvena razmerja pšenice in rži vplivajo na število zrn na klas pšenice in na maso zrnja na klas pšenice. V primerjavi s čistim posevkom pšenice (30,9) je število zrn na klas pšenice v posevku s 25 % deležem pšenice, kjer je prevladovala rž, značilno nižje (26,1). Pri rži je število klaskov na klas rži pri čistem posevku rži višje, kot pri vseh opazovanih setvenih razmerjih.
Keywords: združena setev / navadna pšenica / rž / sorta / delež
Published in DKUM: 02.02.2015; Views: 2340; Downloads: 175
Full text (560,54 KB) |
4. Analiza klasa pri soržiciMelita Cepec, 2011, undergraduate thesis Abstract: V današnji kmetijski praksi, po desetletjih intenzifikacije, je združena setev novost in pomeni inovativen pristop k pridelavi poljščin. Med slovenske tradicionalne sisteme združenih setev sodi tudi mešani posevek pšenice in rži, imenovan soržica. Poskus je bil izveden leta 2006/07 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor. Cilj diplomskega dela je bil raziskati medsebojni vpliv dveh žit, zastopanih v soržici, na parametre klasa: dolžina klasa, število klaskov, število zrn in maso zrn. Analizirani klasi so bili pridobljeni iz poljskega poskusa, kjer sta bili pšenica (sorte 'Soissons', 'Justus', 'Edison' in 'Pegasus') in rž (sorta 'Walet') posejani v različnih utežnih razmerjih. Ta utežna razmerja so bila umetno zmešana in posejana v prvem letu trajanja poskusa, nato se je pridelek ponovno sejal, vendar so se dejanska utežna razmerja spremenila, zaradi večje konkurenčne sposobnosti rži. Klasi za analizo so bili pobrani v drugem letu trajanja poskusa. Iz rezultatov lahko sklepamo, da rž kot komponenta v združeni setvi ima negativen vpliv na parametre klasa pri pšenici. Ker pri prvotnem 50 % in 25 % deležu posejane pšenice, le –te ni več zaslediti, lahko sklepamo, da je rž bolj konkurenčna, pri čemer ji pomaga njen alelopatski značaj in s tem izpodrine pšenico. V posevkih soržice imajo uporabljene sorte pšenice različno konkurenčno sposobnost, tako je najkonkurenčnejša sorta 'Soissons'. V odvisnosti od sorte ima pšenica kot komponenta v združeni setvi pozitiven in negativen vpliv na parametre klasa rži. Sorta 'Soissons' značilno negativno, in sorta 'Justus' značilno pozitivno vplivata na parametre klasa rži.
Keywords: navadna pšenica, rž, združena setev, alelopatija, analiza klasa
Published in DKUM: 14.11.2011; Views: 3327; Downloads: 181
Full text (644,18 KB) |
5. |
