SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ESTETSKA FORMA IN IZRAZ SKOZI REALNOST IN FIKCIJO PRI WOOLF IN BASHKIRTSEFF
Manuela Molnar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je osredotočeno na primerjavo estetskega prepričanja resnične umetnice iz 19. stoletja Marie Bashkirtseff, in fikcijske umetnice Lily Briscoe, katero je ustvarila Virginia Woolf leta 1927. V nalogi najprej podrobneje preučimo umetniški razvoj Bashkirtseffove, kar pa storimo z vpeljavo naturalizma in impresionizma, smeri, za kateri predpostavljamo, da se izražata v njenem delu. S pomočjo Dnevnika pridobimo vpogled v njeno željo po prepoznavnosti v moško dominiranem svetu umetnosti in, kako izraža dojemanje realnosti v pisanju in slikanju. V drugem delu diplomske naloge primerjamo Bashkirtseffovo s fikcijsko umetnico Lily Briscoe, katere življenje in misli so predstavljene skozi pisateljico Virginio Woolf v romanu K svetilniku. Predpostavimo, da na dojemanje realnosti Briscoeve vpliva formalistična teorija, katera natančneje trdi, da ima slikarstvo umetniški status le če prikaže značilno formo, ki vzbudi estetski učinek.
Keywords: Marie Bashkirtseff, Virginia Woolf, formalizem, naturalizem, impresionizem, dojemanje realnosti
Published: 16.04.2012; Views: 1353; Downloads: 92
.pdf Full text (1,27 MB)

2.
ZOLAJEV ROMAN ZEMLJA Z VIDIKA NATURALIZMA
Petra Števanec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z vidika naturalizma analizira roman Zemlja francoskega pisatelja Émila Zolaja. Zola velja za idejnega vodjo ter očeta naturalizma. S svojimi deli je vedno znova razburil javnost, vendar so bralci vseeno z radovednostjo kupovali njegova dela, jih prebirali in se ob tem zgražali. Težnje naturalistične teorije je izdelal zelo natančno in se jih poskušal v svojih delih tudi držati. Izdal je cikel dvajsetih romanov o družini Rougon-Macquartovih, kjer je na osnovi dednostne teorije prikazan razvoj in razkroj družine ter zgodovino takratne vladajoče družbe. Izdelal je načrt, kamor si je zapisoval svoja opažanja, junakom dodeljeval lastnosti, dedne povezave, načrte posameznih del od poglavja do poglavja. Zemlja tako ni le pomemben del cikla Rougon-Macquatovih, ampak tudi pomemben roman o kmetu, njegovi ljubezni do zemlje ter kmetovanju. V Zemlji je prvič upodobljen kmet, ki se z naravnimi silami bori za čim večji pridelek in preživetje. Prikazana so vsakodnevna kmečka opravila v danih letnih časih ter odnosi med ljudmi. V delu se prepletajo vidiki naturalistične teorije ter eksperimentalnega romana, ki se kažejo že pri izbiri snovi in načinu opisovanja. Vsa dejstva Zola jemlje iz narave, kjer raziskuje njihove mehanizme in jih s spreminjanjem okoliščin pripelje do uresničitve ideje, pri tem pa se ne oddaljuje od zakonov narave. Opisi kmečkih opravil, dogodkov in glavnih junakov so zapisani v grobem in natančnem naturalističnem tonu. Prav tako se nam naturalizem kaže v funkciji romana, saj naturalisti kot edino pomembno priznavajo spoznavno funkcijo. Tako je tema o kmetu in njegovem boju prikazana izjemno nazorno, opisane so zlasti temne strani življenja, od krvoskrunska pa vse do uboja. Prikazano je tudi delovanje vseh treh determinant naturalizma – dednosti, okolja in časa – kar je bila temeljna ideja celotnega cikla o Rougon-Macquartovih. Zemlja je tako študija o kmetu, njegovi ljubezni do zemlje ter pohlepu.
Keywords: Émile Zola, naturalizem, Zemlja, eksperimentalni roman
Published: 27.10.2015; Views: 891; Downloads: 131
.pdf Full text (714,59 KB)

3.
LIK TERORISTA V ZOLAJEVEM ROMANU GERMINAL
Lucija Mlakar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na analizo lika terorista v romanu Germinal avtorja Émila Zolaja in na primerjavo likov teroristov v svetovni književnosti 19. stoletja. Émile Zola je francoski naturalistični pisatelj, oče naturalizma. Snov v njegovih romanih je bila za družbo 19. stoletja včasih popolnoma nesprejemljiva, zato je vedno znova razburil javnost. Bralci pa so navkljub temu iz radovednosti njegove knjige kupovali in se zgražali ob opisih v njih. Njegovo najpomembnejše in hkrati najobsežnejše delo je cikel dvajsetih romanov o rodbini Rougon-Macquartovih. Cikel, v katerega sodi tudi roman Germinal, na osnovni dednostne teorije prikazuje razvoj in razkroj številne družine in zgodovino takratne vladajoče družbe. Namen diplomske naloge je bil, da v romanu Germinal potrdim tezo, da je Émile Zola liku terorista v romanu dodal novo dimenzijo, ki je spremenila odnos sveta do njega. Iz podrobne analize lika terorista je razvidno, da je dal pisatelj liku terorista pozitivno oznako, kar je v nasprotnem pričakovanju z današnjo oznako tega tipa osebnosti. Vse teorije o teroristih namreč poudarjajo njihove negativne značilnosti in lastnosti. Z analizo in primerjavo likov teroristov svetovne književnosti v 19. stoletju je bilo ugotovljeno, da ne obstaja enotna stereotipna podoba terorista, temveč je ta odvisna predvsem od osebnih stališč, mnenj in poimenovanj pisateljev. Roman Germinal poleg pojava lika terorista prikazuje vse tri determinante naturalizma. Iz analize jezika in karakterizacije oseb je bilo ugotovljeno, da je v ospredju romana kolektivizem in ne individualizem. Je eksperimentalni roman, ki prikazuje fizično in fiziološko življenje rudarjev. V romanu prevladuje pripoved o zavesti lika, saj v romanu nastopa vsevedni pripovedovalec, ki včasih prehaja v personalnega.
Keywords: Émile Zola, Germinal, terorist, terorizem, naturalizem, kolektivizem, eksperimentalni roman.
Published: 22.06.2016; Views: 653; Downloads: 34
.pdf Full text (1,32 MB)

4.
Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin
Arjana Savarin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Osrednji cilj in tudi namen diplomskega dela z naslovom Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin je bil nazorno in celostno predstaviti fenomen reformsko-pedagoškega gibanja in koncepta reformske pedagogike v okviru pedagoškega in tudi širšega družbenega diskurza. Najprej smo želeli dokazati, da so spremembe, pobude oz. reforme na področju vzgoje in izobraževanja vedno pogojene z družbenimi spremembami oz. s specifičnim družbeno-političnim ozadjem. Ravno zaradi tega smo naprej proučili specifično družbeno-politično ozadje, ki je spodbudilo k nastanku reformsko-pedagoškega gibanja, ki se je navezovalo predvsem na: birokratizacijo življenjskih razmer in s tem tudi šolstva, vpliv gospodarske politike liberalnega kapitalizma na povečanje razslojenosti in revščine prebivalstva, kasneje pa tudi posledice prve svetovne vojne in oblikovanje novih nacionalnih držav in gibanj ter gospodarska kriza v 30. letih prejšnjega stoletja. Podrobneje smo opisali skupno vizijo reformsko-pedagoškega gibanja, ki je, kljub številnim različnim smerem in konceptualnim modelom, vključevala: željo po »novi« vzgoji in »novi« humanejši družbi, šolo po meri otroka, zavzemanje za humanizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa in odnosa med učitelji in učenci, prepričanje v otrokovo dobro naravo, spodbujanje otrokove aktivnosti, samoiniciativnosti in svobode, upoštevanje faz otrokovega razvoja, zavračanje rigidnih učnih metod in načrtov itd. Opozorili smo tudi na nekatere druge pomembne, a pogostokrat zamolčane značilnosti reformsko-pedagoških konceptov, in sicer na: njihovo heteronomnost pojavnih oblik, njihovo paradoksalnost v zvezi s formulacijo »moderno – konservativno«, njihovo specifično navezanost na določen družbeno-zgodovinski in tudi politični kontekst oz. razmere, na njihova razhajanja v teoriji in praksi, na njihove probleme s prožnostjo in neenotnostjo vsebine. Osrednjo pozornost smo namenili proučevanju pojava reformsko-pedagoškega gibanja med obema vojnama na Slovenskem in v zvezi s tem želeli opozorili na ključen doprinos le-tega v okviru izoblikovanja slovenske znanstvene pedagogike. Nazadnje pa smo se posvetili tudi problemom, ki ga je znotraj pedagoške vzgojne paradigme povzročila kritika avtoritete in uveljavljanje koncepta permisivne vzgoje v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v ZDA, konec 80. in v 90. letih pa tudi v Sloveniji. Posledice, ki so nastale v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme neodvisno od avtoritete in pod okriljem permisivne vzgoje, pa so v neposredni pedagoški praksi povzročile: pomankanje učiteljske avtoritete, porast medvrstniškega nasilja in težave učencev pri spoštovanju šolskih pravil. Podali smo tudi nekatere rešitve v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme v okviru spreminjanja forme avtoritete v prihodnosti.
Keywords: naturalizem, senzualizem, reformsko pedagoško gibanje, reforma šole, vzgoja in izobraževanje, alternativni pedagoški koncepti, »stara« šola, »nova« šola, herbartizem, progresivna pedagogika, reformska pedagogika, duhoslovna pedagogika, »naravna« vzgoja, kulturna pedagogika, socialno-kritična pedagogika, pedagoška sociologija, delovna šola, mladinoslovje, družbeno-politični dejavniki, modernost, konservativnost, protislovnost, avtoriteta, permisivna vzgoja, patološki narcis, Ojdipov kompleks družbeni karakter
Published: 19.07.2016; Views: 622; Downloads: 99
.pdf Full text (1,45 MB)

5.
ČLOVEK: BOŽJA STVARITEV ALI PLOD EVOLUCIJE
Daren Ganzer, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi sta predstavljeni temeljni teoriji o kreacionizmu in evoluciji, ki vsaka po svoje obravnavata vprašanje nastanka človeka. Namen diplomske naloge je predstaviti različne znanstvene hipoteze o tem, kako je prišlo do nastanka človeške vrste. Primerjali bomo argumente za nastanek človeka po božji podobi na eni strani in argumente za razvoj človeka skozi proces evolucije na drugi. Zanimivo je, kako si je možno osnovno eksistencialno vprašanje o pojavnosti našega obstoja postaviti na tako veliko različnih načinov. Nič čudnega ni, da smo prišli do zelo različnih predpostavk o tem, kako, kje in kdaj smo se ljudje pojavili na Zemlji. To temeljno vprašanje naše eksistence se je pojavilo že zelo zgodaj v človeški zgodovini in še danes ni povsem jasno, kakšna je dejanska resnica. Zdi se, da se je z razvojem znanosti razmerje moči nekoliko prevesilo na stran privržencev evolucionizma, ki trdijo, da se je človek razvil zaradi spleta dolgotrajnih razvojnih procesov, od enostavnejših organizmov do kompleksnejših in vse bolj dovršenih, kar vodi v nastanek novih vrst. Vendar je kljub temu še veliko ljudi po vsem svetu, ki verjamejo v delovanje nadčloveških sil in ostajajo mnenja, da znanost ne more razložiti vsega, zato bodo nekatera vprašanja na ta način za vedno ostala nepojasnjena. Pripadniki kreacionizma v osnovi zagovarjajo stališče, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi in ga postavil kot svojega predstavnika na Zemlji, kjer naj vlada preostalim živim bitjem. V diplomskem delu bomo raziskali, kako smo se tega pomembnega vprašanja o nastanku človeka in življenja nasploh ljudje lotevali skozi zgodovino in kako to še vedno počnemo danes. Omenjena bodo dognanja, tako teističnih zagovornikov, kot so Jonathan Wells, William A. Dembski in Alvin Plantinga, kot predstavnikov ideje o evoluciji, to so Charles Darwin, Richard Dawkins, Daniel Dennett … Predstavljene bodo njihove najpomembnejše ugotovitve, s pomočjo katerih bo bralec domnevno pridobil dovolj informacij za sprejetje ali ovržbo ene od temeljnih teorij o pojasnitvi nastanka eksistence človeške vrste.
Keywords: kreacionizem, evolucija, teizem, inteligentni načrt, darwinízem, naturalizem
Published: 22.09.2016; Views: 512; Downloads: 48
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica