1. Objektivno ocenjevanje barvnega odstopanja digitalnih kamerMartin Grosek, 2025, master's thesis Abstract: V zaključnem delu smo preučevali, kako natančno digitalne kamere reproducirajo barve. S pomočjo barvne karte ColorChecker 24 Patch Classic in programa Imatest smo analizirali profesionalne kamere in kamere pametnih telefonov ter ocenili vpliv prilagojenih barvnih profilov. Ugotovili smo, da kamere reproducirajo barve natančneje kot telefoni, predvsem pri pastelnih in nevtralnih odtenkih. Pri kamerah telefonov je prihajalo do prekomerne nasičenosti barv. Prilagojeni barvni profili so izboljšali natančnost, kar odpira možnosti za razvoj boljših tehnologij zajema in obdelave barv.
Keywords: barvna natančnost, digitalne kamere, prilagojeni barvni profili
Published in DKUM: 03.03.2025; Views: 0; Downloads: 20
 Full text (1,63 MB) |
2. |
3. Primerjava natančnosti dveh različnih testnih UWB RTLS : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaEnej Marinič, 2022, undergraduate thesis Abstract: V podjetjih je za dvig učinkovitosti ključnega pomena sledenje materialov, polizdelkov in končnih izdelkov. Sistemi, ki omogočajo sledenje v notranjih prostorih, so sistemi za notranje sledenje RTLS (angl. Real Time Location Systems). Diplomsko delo analizira razlike v natančnosti lociranja objektov s pomočjo testnih RTLS dveh različnih proizvajalcev, dostopnih v Sloveniji. Razlike v meritvah sistemov nastajajo zaradi komponent, ki sestavljajo RTLS in zaradi prostora, v katerem se izvajajo meritve. Dejavniki, ki vplivajo na natančnost meritev, so opisani v teoretičnem delu naloge. V praktičnem delu naloge je opisana izvedba meritev, za katere sta bila uporabljena dva testna RTLS, katerih delovanje temelji na UWB (angl. Ultra Wideband) tehnologiji. Analiza podatkov z uporabo statističnih testov je pokazala, da med testnima sistemoma ni statistično značilnih razlik med izmerjenimi vrednostmi koordinat x, obstajajo pa statistično značilne razlike med izmerjenimi vrednostmi koordinat y. Odstopanja izmerjenih vrednosti od dejanskih vrednosti obeh koordinat v 20 % meritev za oba analizirana sistema niso bila v obljubljenem intervalu proizvajalcev. Populacijsko povprečje izvedenih meritev se statistično značilno razlikuje od napake, ki jo poročata proizvajalca. Pri testnih sistemih se lahko pričakujejo odstopanja od zagotovljene natančnosti implementiranega industrijskega sistema. Vzrokov za odstopanja nismo preučevali.
Keywords: meritve, natančnost, RTLS, lociranje, UWB
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 464; Downloads: 37
Full text (6,29 MB) |
4. Vpliv statičnih, kinematičnih in dinamičnih dejavnikov na natančnost obdelave z robotom : doktorska disertacijaJanez Gotlih, 2020, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem metodologije za določanje natančnosti obdelave z uporabo robota. Zaradi prilagodljivosti so industrijski roboti lahko alternativa namenskim strojem, posebej kadar gre za velike obdelovance ali obdelavo netipičnih ali mehkejših materialov. Težava je, da proizvajalci za industrijske robote natančnost robota po celotnem delovnem prostoru podajajo preveč ohlapno.
V doktorski disertaciji smo predstavili pristop, ki omogoča določitev statičnih, kinematičnih in dinamičnih lastnosti robota z uporabo analitičnih, numeričnih in eksperimentalnih metod. Analitične metode smo uporabili za določitev gibljivosti in vztrajnosti robota, numerične metode za določitev strukturne togosti in eksperimentalne metode za določitev dušenja in prisotnosti resonančnega stanja sistema ter za kalibracijo numeričnega modela za določitev strukturne togosti robota. S polinomsko regresijo smo vzpostavili nadomestne modele, ki posamezno lastnost povežejo s pozo robota. Poze robota za izdelavo reprezentativnih izdelkov smo poiskali s pomočjo statističnih in nedeterminističnih metod. Izbrali smo Taguchi zasnovo eksperimenta, ki pri obvladljivem obsegu meritev najbolje zadosti pogoju pravokotnosti in omogoča, da se posamezna lastnost robota izrazi neodvisno od drugih. Meje eksperimenta smo določili z večkriterijskim dvojnim genetskim algoritmom z uteženimi ciljnimi kriteriji. Eksperimente rezkanja z robotom smo izvedli v prilagojeni celici.
Na podlagi CMM-meritev kakovostnih kriterijev izdelkov smo določili vpliv gibljivosti, strukturne togosti, dušenja, vztrajnosti in prisotnosti resonančnega stanja na natančnost obdelave z robotom. Za kakovostne kriterije smo uporabili ploskost izdelane površine, najmanjši, srednji in največji premer izdelane luknje na treh nivojih ter krožnost, valjnost in ravnost srednjice luknje. Ugotovili smo, da je znotraj eksperimentalno opisanega področja natančnost obdelave z robotom odvisna od vseh obravnavanih dejavnikov.
Keywords: robotika, mehanske obdelave, genetski algoritmi, zasnova eksperimenta, natančnost
Published in DKUM: 26.06.2020; Views: 1518; Downloads: 187
Full text (3,31 MB) |
5. Analiza smernic za izvedbo geotehničnih opazovanj: II. stopnja natančnosti geodetskih opazovanjGoran Tomiek, 2019, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil analizirati smernice za izvedbo geotehničnih opazovanj za drugi nivo natančnosti. Teoretični del je namenjen opisu merskih metod in opreme v geotehniki in geodeziji, težavam, ki spremljajo postopek meritev, ter ostalim parametrom, ki vplivajo na rezultate. Z geotehničnim monitoringom lahko obnašanje terena in objektov spremljamo predvsem pod terenom oz. v globini. Pregledali smo, ali se je v tem času na področju tehnologije in meritev geotehničnih opazovanj kaj bistvenega spremenilo. Geodezija pa zagotavlja meritve predvsem na površini in je kot taka zelo pomemben sestavni del za pridobitev celotne slike o obnašanju geotehničnega objekta predvsem na nestabilnih območjih. Zato je eden izmed ciljev proučiti tudi del Smernic, ki govori o povečanem nivoju natančnosti geodetskih meritev za potrebe geotehničnih preiskav in kako jih zagotavljati. Cilj je preveriti tudi, s katero opremo in na kakšen način dosegati to visoko natančnost meritev. V tem delu so zajete tudi praktične meritve in analiza rezultatov z dvema robotiziranima elektronskima instrumentoma in opremo GNSS.
Keywords: geotehnika, GNSS, natančnost, meritve, analiza
Published in DKUM: 26.02.2019; Views: 1513; Downloads: 109
Full text (2,06 MB) |
6. Preizkus natančnosti dentalnega trirazsežnega optičnega skenerjaŠpela Ekselenski Vuzem, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opisuje proces ugotavljanja natančnosti trirazsežnega optičnega skenerja, ki se uporablja v dentalni medici v namene izdelave fiksnih protetičnih konstrukcij.
Cilj diplomske naloge je ugotoviti, s kolikšno natančnostjo bi bilo mogoče skener uporabljati za meritve v strojništvu.
Predstavljen je opis merilnega instrumenta, tj. optičnega skenerja, postopke meritev ter predlagane izboljšave. V namene povečane natančnosti meritev sem v programskem okolju SolidWorks skonstruirala vpenjalno ploščo, ki je bila izdelana s selektivnim laserskim sintranjem., katere postopek izdelave je opisan. Analiza rezultatov je predstavljena z grafi povprečnih odstopanj meritev od nominalnih dimenzij merilnih kladic, standardnih odklonov in obsega meritev, kjer so predstavljeni minimalni in maksimalni rezultati meritev posameznih in povprečnih vrednosti merilnih kladic.
Keywords: Optično skeniranje, merilne kladice, natančnost.
Published in DKUM: 11.09.2017; Views: 1337; Downloads: 333
Full text (55,46 MB) |
7. Napovedovanje proizvodnega programa v podjetju Arcont d.d.Benjamin Bokan, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na problematiko napovedovanja proizvodnega programa v podjetju Arcont d.d.; v glavnem je razdeljeno na teoretični in praktični del. Teoretični del zajema prikaz procesa in pomena napovedovanja, ki mu sledi pregled kvalitativnih in kvantitativnih metod napovedovanja ter pregled načinov merjenja natančnosti napovedi.
Praktični del magistrskega dela zajema izdelavo napovedi na podlagi realnih podatkov iz preteklosti. Z uporabo izbranih kvantitativnih metod napovedovanja smo izdelali dvajset napovedi za pet izbranih primerov. Metode, uporabljene pri napovedovanju, so: metoda enostavnih srednjih vrednosti, metoda drsečih srednjih vrednosti, metoda uteženih srednjih vrednosti in metoda enostavnega eksponentnega glajenja. Natančnost napovedi smo izračunali na podlagi primerjave napovedi z dejanskimi podatki. Odstopanja posameznih napak smo med seboj primerjali in tako določili najprimernejšo metodo napovedovanja za izbran primer. Metoda, ki se je v vseh primerih izkazala za najbolj natančno, je metoda uteženega drsečega povprečja.
Keywords: napovedovanje, natančnost napovedovanja, kvalitativne metode napovedovanja, kvantitativne metode napovedovanja
Published in DKUM: 07.09.2017; Views: 1835; Downloads: 296
Full text (3,04 MB) |
8. Primerjava metod zakoličbe dolžinskih objektov in velikih površinGregor Leskovšek, 2017, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bila primerjava metod zakoličbe dolžinskih objektov in velikih površin. Proces zakoličevanja se razlikuje od vrste objekta, ki ga zakoličujemo. Povzeli smo glavne značilnosti zakoličbe stanovanjskih, dolžinskih ter komunalnih objektov. Teoretično smo prikazali tudi izvedbo višinske zakoličbe s pomočjo nivelirja. Določeno pozornost smo namenili zahtevani merski natančnosti pri opravljanju geodetskih dejavnosti ter povezavi med gradbeno in mersko natančnostjo zakoličevanja. V magistrskem delu smo spoznali različne načine zajemanja podatkov za potrebe geodetske stroke. Posebno pozornost smo namenili metodi izmere GNSS ter metodi z elektronskim tahimetrom. Primerjali smo natančnost zakoličbe med obema načinoma zajemanja podatkov. Praktični primer smo izvedli s sistemom GNSS Topcon Hiper V in z elektronskim tahimetrom priznanega švicarskega proizvajalca Leica TS50. Analiza je pokazala, da je zakoličevanje natančnejše z uporabo elektronskega tahimetra, vendar tudi uporaba metode izmere GNSS omogoča dovolj natančno izvedbo zakoličbe dolžinskih kot tudi enostavnih stanovanjskih objektov.
Keywords: gradbeništvo, geodezija, zakoličbe, natančnost
Published in DKUM: 04.04.2017; Views: 1766; Downloads: 157
Full text (4,17 MB) |
9. NATANČNOST OCENJEVANJA TRUDA PRI AGILNEM RAZVOJU PROGRAMSKE OPREMEAndrej Kline, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo povzema rezultate do sedaj izvedenih študij v obliki sistematičnega pregleda literature in jih primerja ter v določeni meri nadgradi s študijo, izvedeno v izbranem realnem okolju, kjer skupina petindvajsetih razvijalcev po paradigmi ekstremnega programiranja skozi obdobje dveh let, spremlja natančnost lastnega ocenjevanja truda in skuša navedeno natančnost izboljšati z ustvarjanjem baze znanja na osnovi opravljenih uporabniških zgodb in retrospektive storjenega, na osnovi podobnih sorodnih primerov, izvedenih in dokumentiranih v orodju planiranja.
Keywords: razvoj programske opreme, agilni pristop, uporabniške zgodbe, natančnost ocenjevanja
Published in DKUM: 13.01.2017; Views: 1985; Downloads: 153
Full text (1,75 MB) |
10. ANALIZA DOLOČITVE VIŠIN Z RAZLIČNIMI GEODETSKIMI METODAMINataša Božić, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil primerjati opremo in metode izmere za GNSS-meritve in ugotoviti natančnost rezultatov.
V prvem delu smo predstavili zgodovinski pregled tahimetrov in GNSS-metod.
V drugem delu smo opisali uporabljeno opremo in metode izmere. Podrobneje smo opisali statično metodo GNSS-izmere, katera velja za najbolj natančno izmed vseh naštetih metod, saj pridobimo koordinate točk z nekaj milimetrsko natančnostjo.
V tretjem delu je opisana obdelava GNSS meritev in rezultati z analizo meritev. Meritve smo izvajali s sprejemnikom Topcon Hiper V in elektronskim tahimetrom Leica TS50. Dobljene rezultate smo obdelali v programu Microsoft Office Excel, v katerem smo narisali grafe. Iz grafov smo dobili podatke, iz katerih smo izračunali povprečno višino in standardno deviacijo meritve. Pričakovali smo, da so meritve elektronskega tahimetra bistveno natančnejše od GNSS meritev, zato smo meritve tahimetra vzeli kot refenčne. Tako smo lahko še izračunali za koliko se z GNSS meritvijo približamo referenčnim meritvam.
Analiza je pokazala, da povprečno odstopanje vseh GNSS meritev od referenčne vrednosti znaša 5,1 mm. Standardna deviacija meritev s tahimetrom znaša 0,0042 mm, s Topcon Hiper V pa 0,3570 mm. Tukaj govorimo o zelo visoki natančnosti, je pa potrebno prej preveriti za katere namene se bo ta določena višina uporabila in jo tudi temu primerno zaokrožiti. Ugotovili smo, da bi se praviloma natančnost GNSS-meritev s Topcon Hiper V instrumentom izboljšala z daljšim časom izmere.
Keywords: gradbeništvo, geodezija, GNSS, natančnost, tahimeter, višinomerstvo
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1524; Downloads: 92
Full text (2,49 MB) |
