| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv statičnih, kinematičnih in dinamičnih dejavnikov na natančnost obdelave z robotom
Janez Gotlih, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem metodologije za določanje natančnosti obdelave z uporabo robota. Zaradi prilagodljivosti so industrijski roboti lahko alternativa namenskim strojem, posebej kadar gre za velike obdelovance ali obdelavo netipičnih ali mehkejših materialov. Težava je, da proizvajalci za industrijske robote natančnost robota po celotnem delovnem prostoru podajajo preveč ohlapno. V doktorski disertaciji smo predstavili pristop, ki omogoča določitev statičnih, kinematičnih in dinamičnih lastnosti robota z uporabo analitičnih, numeričnih in eksperimentalnih metod. Analitične metode smo uporabili za določitev gibljivosti in vztrajnosti robota, numerične metode za določitev strukturne togosti in eksperimentalne metode za določitev dušenja in prisotnosti resonančnega stanja sistema ter za kalibracijo numeričnega modela za določitev strukturne togosti robota. S polinomsko regresijo smo vzpostavili nadomestne modele, ki posamezno lastnost povežejo s pozo robota. Poze robota za izdelavo reprezentativnih izdelkov smo poiskali s pomočjo statističnih in nedeterminističnih metod. Izbrali smo Taguchi zasnovo eksperimenta, ki pri obvladljivem obsegu meritev najbolje zadosti pogoju pravokotnosti in omogoča, da se posamezna lastnost robota izrazi neodvisno od drugih. Meje eksperimenta smo določili z večkriterijskim dvojnim genetskim algoritmom z uteženimi ciljnimi kriteriji. Eksperimente rezkanja z robotom smo izvedli v prilagojeni celici. Na podlagi CMM-meritev kakovostnih kriterijev izdelkov smo določili vpliv gibljivosti, strukturne togosti, dušenja, vztrajnosti in prisotnosti resonančnega stanja na natančnost obdelave z robotom. Za kakovostne kriterije smo uporabili ploskost izdelane površine, najmanjši, srednji in največji premer izdelane luknje na treh nivojih ter krožnost, valjnost in ravnost srednjice luknje. Ugotovili smo, da je znotraj eksperimentalno opisanega področja natančnost obdelave z robotom odvisna od vseh obravnavanih dejavnikov.
Keywords: robotika, mehanske obdelave, genetski algoritmi, zasnova eksperimenta, natančnost
Published: 26.06.2020; Views: 411; Downloads: 86
.pdf Full text (3,31 MB)

2.
Analiza smernic za izvedbo geotehničnih opazovanj: II. stopnja natančnosti geodetskih opazovanj
Goran Tomiek, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil analizirati smernice za izvedbo geotehničnih opazovanj za drugi nivo natančnosti. Teoretični del je namenjen opisu merskih metod in opreme v geotehniki in geodeziji, težavam, ki spremljajo postopek meritev, ter ostalim parametrom, ki vplivajo na rezultate. Z geotehničnim monitoringom lahko obnašanje terena in objektov spremljamo predvsem pod terenom oz. v globini. Pregledali smo, ali se je v tem času na področju tehnologije in meritev geotehničnih opazovanj kaj bistvenega spremenilo. Geodezija pa zagotavlja meritve predvsem na površini in je kot taka zelo pomemben sestavni del za pridobitev celotne slike o obnašanju geotehničnega objekta predvsem na nestabilnih območjih. Zato je eden izmed ciljev proučiti tudi del Smernic, ki govori o povečanem nivoju natančnosti geodetskih meritev za potrebe geotehničnih preiskav in kako jih zagotavljati. Cilj je preveriti tudi, s katero opremo in na kakšen način dosegati to visoko natančnost meritev. V tem delu so zajete tudi praktične meritve in analiza rezultatov z dvema robotiziranima elektronskima instrumentoma in opremo GNSS.
Keywords: geotehnika, GNSS, natančnost, meritve, analiza
Published: 26.02.2019; Views: 641; Downloads: 57
.pdf Full text (2,06 MB)

3.
Preizkus natančnosti dentalnega trirazsežnega optičnega skenerja
Špela Ekselenski, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje proces ugotavljanja natančnosti trirazsežnega optičnega skenerja, ki se uporablja v dentalni medici v namene izdelave fiksnih protetičnih konstrukcij. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, s kolikšno natančnostjo bi bilo mogoče skener uporabljati za meritve v strojništvu. Predstavljen je opis merilnega instrumenta, tj. optičnega skenerja, postopke meritev ter predlagane izboljšave. V namene povečane natančnosti meritev sem v programskem okolju SolidWorks skonstruirala vpenjalno ploščo, ki je bila izdelana s selektivnim laserskim sintranjem., katere postopek izdelave je opisan. Analiza rezultatov je predstavljena z grafi povprečnih odstopanj meritev od nominalnih dimenzij merilnih kladic, standardnih odklonov in obsega meritev, kjer so predstavljeni minimalni in maksimalni rezultati meritev posameznih in povprečnih vrednosti merilnih kladic.
Keywords: Optično skeniranje, merilne kladice, natančnost.
Published: 11.09.2017; Views: 513; Downloads: 163
.pdf Full text (55,46 MB)

4.
Napovedovanje proizvodnega programa v podjetju Arcont d.d.
Benjamin Bokan, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na problematiko napovedovanja proizvodnega programa v podjetju Arcont d.d.; v glavnem je razdeljeno na teoretični in praktični del. Teoretični del zajema prikaz procesa in pomena napovedovanja, ki mu sledi pregled kvalitativnih in kvantitativnih metod napovedovanja ter pregled načinov merjenja natančnosti napovedi. Praktični del magistrskega dela zajema izdelavo napovedi na podlagi realnih podatkov iz preteklosti. Z uporabo izbranih kvantitativnih metod napovedovanja smo izdelali dvajset napovedi za pet izbranih primerov. Metode, uporabljene pri napovedovanju, so: metoda enostavnih srednjih vrednosti, metoda drsečih srednjih vrednosti, metoda uteženih srednjih vrednosti in metoda enostavnega eksponentnega glajenja. Natančnost napovedi smo izračunali na podlagi primerjave napovedi z dejanskimi podatki. Odstopanja posameznih napak smo med seboj primerjali in tako določili najprimernejšo metodo napovedovanja za izbran primer. Metoda, ki se je v vseh primerih izkazala za najbolj natančno, je metoda uteženega drsečega povprečja.
Keywords: napovedovanje, natančnost napovedovanja, kvalitativne metode napovedovanja, kvantitativne metode napovedovanja
Published: 07.09.2017; Views: 947; Downloads: 170
.pdf Full text (3,04 MB)

5.
Primerjava metod zakoličbe dolžinskih objektov in velikih površin
Gregor Leskovšek, 2017, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bila primerjava metod zakoličbe dolžinskih objektov in velikih površin. Proces zakoličevanja se razlikuje od vrste objekta, ki ga zakoličujemo. Povzeli smo glavne značilnosti zakoličbe stanovanjskih, dolžinskih ter komunalnih objektov. Teoretično smo prikazali tudi izvedbo višinske zakoličbe s pomočjo nivelirja. Določeno pozornost smo namenili zahtevani merski natančnosti pri opravljanju geodetskih dejavnosti ter povezavi med gradbeno in mersko natančnostjo zakoličevanja. V magistrskem delu smo spoznali različne načine zajemanja podatkov za potrebe geodetske stroke. Posebno pozornost smo namenili metodi izmere GNSS ter metodi z elektronskim tahimetrom. Primerjali smo natančnost zakoličbe med obema načinoma zajemanja podatkov. Praktični primer smo izvedli s sistemom GNSS Topcon Hiper V in z elektronskim tahimetrom priznanega švicarskega proizvajalca Leica TS50. Analiza je pokazala, da je zakoličevanje natančnejše z uporabo elektronskega tahimetra, vendar tudi uporaba metode izmere GNSS omogoča dovolj natančno izvedbo zakoličbe dolžinskih kot tudi enostavnih stanovanjskih objektov.
Keywords: gradbeništvo, geodezija, zakoličbe, natančnost
Published: 04.04.2017; Views: 1051; Downloads: 104
.pdf Full text (4,17 MB)

6.
NATANČNOST OCENJEVANJA TRUDA PRI AGILNEM RAZVOJU PROGRAMSKE OPREME
Andrej Kline, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo povzema rezultate do sedaj izvedenih študij v obliki sistematičnega pregleda literature in jih primerja ter v določeni meri nadgradi s študijo, izvedeno v izbranem realnem okolju, kjer skupina petindvajsetih razvijalcev po paradigmi ekstremnega programiranja skozi obdobje dveh let, spremlja natančnost lastnega ocenjevanja truda in skuša navedeno natančnost izboljšati z ustvarjanjem baze znanja na osnovi opravljenih uporabniških zgodb in retrospektive storjenega, na osnovi podobnih sorodnih primerov, izvedenih in dokumentiranih v orodju planiranja.
Keywords: razvoj programske opreme, agilni pristop, uporabniške zgodbe, natančnost ocenjevanja
Published: 13.01.2017; Views: 1078; Downloads: 101
.pdf Full text (1,75 MB)

7.
ANALIZA DOLOČITVE VIŠIN Z RAZLIČNIMI GEODETSKIMI METODAMI
Nataša Božić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil primerjati opremo in metode izmere za GNSS-meritve in ugotoviti natančnost rezultatov. V prvem delu smo predstavili zgodovinski pregled tahimetrov in GNSS-metod. V drugem delu smo opisali uporabljeno opremo in metode izmere. Podrobneje smo opisali statično metodo GNSS-izmere, katera velja za najbolj natančno izmed vseh naštetih metod, saj pridobimo koordinate točk z nekaj milimetrsko natančnostjo. V tretjem delu je opisana obdelava GNSS meritev in rezultati z analizo meritev. Meritve smo izvajali s sprejemnikom Topcon Hiper V in elektronskim tahimetrom Leica TS50. Dobljene rezultate smo obdelali v programu Microsoft Office Excel, v katerem smo narisali grafe. Iz grafov smo dobili podatke, iz katerih smo izračunali povprečno višino in standardno deviacijo meritve. Pričakovali smo, da so meritve elektronskega tahimetra bistveno natančnejše od GNSS meritev, zato smo meritve tahimetra vzeli kot refenčne. Tako smo lahko še izračunali za koliko se z GNSS meritvijo približamo referenčnim meritvam. Analiza je pokazala, da povprečno odstopanje vseh GNSS meritev od referenčne vrednosti znaša 5,1 mm. Standardna deviacija meritev s tahimetrom znaša 0,0042 mm, s Topcon Hiper V pa 0,3570 mm. Tukaj govorimo o zelo visoki natančnosti, je pa potrebno prej preveriti za katere namene se bo ta določena višina uporabila in jo tudi temu primerno zaokrožiti. Ugotovili smo, da bi se praviloma natančnost GNSS-meritev s Topcon Hiper V instrumentom izboljšala z daljšim časom izmere.
Keywords: gradbeništvo, geodezija, GNSS, natančnost, tahimeter, višinomerstvo
Published: 15.09.2016; Views: 793; Downloads: 56
.pdf Full text (2,49 MB)

8.
ANALIZA RAZLIČNO DOLGIH STATIČNIH GNSS OPAZOVANJ
Maja Tašner, 2016, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil primerjati opremo in metode izmere za GNSS-meritve in ugotoviti natančnost rezultatov glede na časovni interval, sprejemnik in vrsto efemeride. V prvem delu smo predstavili sistem GNSS in planiranje GNSS-izmere, ki smo ga izvedli z dvema različnima brezplačnima programoma ter primerjali z dejansko izvedbo izmere. V drugem delu je opisana obdelava GNSS-opazovanj in rezultati z analizo meritev. Statično GNSS-izmero smo izvedli s tremi različnimi sprejemniki v različnih časovnih intervalih. Meritve smo izvajali s sprejemniki Topcon Hiper Pro, Topcon Hiper V in Leica SR9500. Dobljene rezultate smo obdelali v programu Magnet Office Tools. Za vse sprejemnike smo izvedli analizo natančnosti koordinat glede na tip sprejemnika in glede na čas trajanja izmere. Za sprejemnik Topcon Hiper V smo pri 24h meritvi obdelali rezultate izmere še z rapid in final efemeridami ter preverili natančnost koordinat. Analiza glede na tip antene nam je pokazala, da novejši sprejemniki omogočajo kvalitetnejše meritve, saj sledijo tudi GLONASS-satelitom. Pri analizi časa trajanja izmere smo ugotovili, da se praviloma natančnost izboljšuje s podaljševanjem časa izmere meritve. Analiza glede na uporabo efemeride nam je pokazala, da so natančnejši rezultati pri uporabi končnih efemerid.
Keywords: geodezija, GNSS, efemeride, geometrija satelitov, natančnost
Published: 19.05.2016; Views: 1301; Downloads: 148
.pdf Full text (5,66 MB)

9.
GLASOVNI OBSEG IN NATANČNOST IZVEDBE PESMI V 4. IN 5. RAZREDU
Tamara Vardič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Glasovni obseg in natančnost izvedbe pesmi v 4. in 5. razredu je ugotoviti, ali obstajajo razlike v glasovnem obsegu med učenci 4. in 5. razreda osnovne šole in kako natančni so pri izvedbi pesmi. V teoretičnem delu je predstavljen človeški glas in fiziologija nastanka glasu. Opisan je razvoj glasu v otroštvu in pubertetnem obdobju, saj so otroci v 4. in 5. razredu ravno na pragu pubertete, predstavljene pa so tudi glasovne motnje za omenjeni obdobji. Posebna pozornost je namenjena petju v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, kjer so predstavljene značilnosti tega obdobja, poudarek pa je tudi na glasovnem obsegu. Na koncu teoretičnega dela je prikazana še analiza pesmi iz glasbenega učbenika za 4. in 5. razred. V empiričnem delu so analizirani glasovni obsegi šestinosemdesetih otrok 4. in 5. razreda Osnovne šole Leskovec pri Krškem. Narejena je bila tudi analiza natančnosti izvedbe pesmi naslednjih elementov: ritmična izvedba zapetega, melodična izvedba zapetega, izvedba največjega intervala, intonančna čistost in fraziranje pri petju. Tako glasovni obsegi otrok kot tudi natančnost pri petju so bili primerjani glede na razred in na spol. Ugotovljeno je bilo, da so glasovne sposobnosti otrok zelo različne, zato so tudi obsegi pevskih glasov različni. Prevladujejo otroci, ki imajo delno razvite glasovne sposobnosti, kar nekaj pa je tudi tistih s slabo razvitimi glasovnimi sposobnostmi. Izsledki raziskave o natančnosti izvedbe pesmi pa so pokazali, da je pevska dejavnost učencev glede na kriterije, ki so bili upoštevani, precej nenatančna. Za najbolj šibki točki sta se izkazali melodična izvedba zapetega in intonančna čistost, veliko težav pa se je pojavilo tudi pri petju največjega intervala. Ritmična natančnost pri petju in fraziranje pa sta bili najbolj dosledno izvedena. Glasovi se razlikujejo po glasovnem obsegu. Razlike se pojavljajo že v samem spolu, še večje pa so po starostnih letih. Za učitelje razrednega pouka je poznavanje glasovnih obsegov otrok izjemno pomembno, zato je lahko naša raziskava o glasovnih obsegih otrok in njihovi pevski natančnosti dobra smernica za urjenje vokalne tehnike in ustrezno izbiro pevskega programa.
Keywords: glasovni obseg otrok, otroški glas, mutacija, petje, natančnost izvedbe pesmi
Published: 06.05.2016; Views: 1639; Downloads: 127
.pdf Full text (2,03 MB)

10.
Analiza vpliva prostorske diskretizacije metode končnih elementov na natančnost numeričnih rezultatov
Jure Šantl, 2015, master's thesis

Abstract: Računalniške simulacije izvajamo tako, da model diskretiziramo (razdelimo na elemente). Na ta način iščemo približno rešitev zadanega problema. Kvaliteta končnih elementov bistveno vpliva na natančnost rešitev. Opisal sem, kako geometrijski tip, integracijska shema, geometrijska oblika ter velikost končnih elementov vplivajo na natančnost numeričnih rezultatov. Opisal sem probleme, ki se pojavljajo pri izbiri polne oziroma reducirane integracije. Primernost oblike končnih elementov najpogosteje vrednotimo na podlagi razmerja med stranicami elementa, velikostjo notranjih kotov in Jacobijeve determinante. Raziskal sem metode za ocenjevanje napake diskretizacije. Ena izmed njih je Richardsonova ekstrapolacija, ki sem jo podrobneje raziskal. To je metoda, ki na podlagi treh rešitev na različno gostih mrežah oceni ekstrapolirano vrednost spremenljivke (npr. napetosti). Tako pridobimo oceno vrednosti spremenljivke, ki bi jo dobili na mreži z neskončno malimi elementi (velikost elementa je 0). Na tem temelji indeks konvergence mreže GCI, ki ga uporabimo kot oceno napake diskretizacije. Ta oceni, znotraj katerega intervala leži s 95 % verjetnostjo natančna vrednost matematičnega modela. Izdelal sem dodatek za programski paket Abaqus, ki temelji na tej metodi. Dodatek za vsako vozlišče modela izračuna oceno napake diskretizacije. Dodatek sem tudi preizkusil na testnem primeru, ki je dal dobre rezultate.
Keywords: Metoda končnih elementov, prostorska diskretizacija, kvaliteta mreže, natančnost rezultatov, Abaqus, Richardsonova ekstrapolacija
Published: 30.11.2015; Views: 1316; Downloads: 208
.pdf Full text (2,86 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica