Search the digital library catalog

Abstract: Pred vami je študijsko gradivo, v osnovi namenjeno študentom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in drugi zainteresirani javnosti. Skripta je primerna predvsem kot dopolnilno študijsko gradivo na področjih agrarne ekonomike in živinoreje. Rezultati, predstavljeni v tej skripti, so rezultat Pilotnega projekta Tehnološka in ekonomska analiza uporabe nastilja iz odprašene in rezane slame pri vzreji različnih vrst živali. Namen projekta je bil testirati in uvesti alternativo obstoječim praksam, ki se trenutno uporabljajo pri (globokem) nastilju pri vzreji različnih vrst domačih živali, in s tem vpeljati novo (do zdaj še dokaj neznano) tehnologijo pri proizvodnji in reji domačih živali, ki bi imela pozitivne učinke tako na tehnologijo reje živali kot tudi na ekonomiko proizvodnje. Znano je, da pri živinorejskih in mešanih kmetijskih gospodarstvih strošek nastilja vpliva na ekonomske kazalnike in tako tudi na njihovo konkurenčnost – zato je smiselno iskati alternativne materiale, ki se pojavljajo kot stranski proizvod poljedelske proizvodnje, s tem pa razviti tudi morebitno novo poslovno idejo za kmetijska gospodarstva. V mislih imamo nastilj iz slame, ki je rezana, odprašena in različnih struktur (novi tehnološki pristop pridobivanja nastilja). Takšen nastilj smo v projektu testirali pri reji pitovnih piščancev, konjev in prašičev v okviru poskusov na več kmetijskih gospodarstvih in ga primerjali z drugimi vrstami nastilja, ki jih trenutno uporabljajo kmetijska gospodarstva. Rezultati so pokazali prednosti, slabosti, pomanjkljivosti in priložnosti uporabe rezane in odprašene slame kot alternativnega nastilja pri različnih vrstah rejnih živali. Ocene in priporočila smo iz rezultatov podali na podlagi uporabnosti (vzdržljivost nastilja, etoloških vplivov na živali, okoljski vidik) in ekonomičnosti uporabe tega nastilja. Problem, ki ga je obravnaval pilotni projekt, izhaja iz predpostavke, da je raba stranskih proizvodov na kmetiji (v tem primeru slame) omejena. Namen projekta je bil analizirati dvig dodane vrednosti rabe slame kot stranskega produkta kmetijske proizvodnje. Za zdaj se slama v večini primerov uporablja kot neobdelan proizvod. Njena obdelava pomeni še nadaljnji prispevek k dodani vrednosti in izboljšanju karakteristik (kot so vpojnost, boljša kakovost hlevskega gnoja, dvig vrednosti obdelanega proizvoda). Z novo tehnologijo obdelave slame smo vplivali na finančne kazalnike poslovanja kmetij, kar dalje vpliva še na mnoge druge agrarnoekonomske in socialne dejavnike na podeželju.
Keywords: nastilj, ekonomska analiza, reja, proizvodnja, domače živali
Published in DKUM: 30.06.2023; Views: 518; Downloads: 48
Full text (3,44 MB)

Abstract: Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali si piščanci znajo izbrati bolj primeren nastilj in kako posamezen nastilj vpliva na pojavnost nožnega dermatitisa v posameznem obdobju leta. V raziskavo smo vključili tri vrste nastilja: hoblovino (H), peletirano slamo (PS) in rezano slamo (RS). Živali so bile razporejene v 6 skupin, posamezno skupino smo opazovali dnevno 42 dni, povprečno število živali v je bilo 11800. Piščanci so bili prosto naseljeni po celotnem hlevu, ki je bil razdeljen na tri dele. Vsak del je imel drug nastilj, med posameznimi deli pa ni bilo pregrad. Ko je bil hlev izpraznjen in pripravljen za novo rejo, smo na vsaki tretjini zamenjali nastilj. Na vsakem nastilju smo namestili 6 opazovalnih mest, velikosti 1 m2. Ugotovili smo, da v doseženi masi na izbranem nastilju ni statistično značilnih (P > 0,05) razlik ob kontrolnih tehtanjih, tudi med rejami nismo ugotovili statistično značilnih (P > 0,05) razlik v doseženi masi živali. Pri izbiri nastilja smo ugotovili, da se hoblovina in peletirana slama statistično značilno (P ≤ 0,05) razlikujeta od rezane slame, saj je bilo na rezani slami statistično manj piščancev. Med rejami v posameznem tednu pa smo ugotovili statistično značilno (P > 0,05) razliko. Na hoblovini in peletirani slami smo ugotovili manj poškodb nožnih blazinic kot na rezani slami. Ugotovili smo tudi, da je bilo največ poškodb nog v zimskem obdobju. Odsotnost poškodb je bila največja na hoblovini in peletirani slami.
Keywords: brojlerski piščanci, nastilj, rastnost, dermatitis, izbira nastilja, dobrobit živali
Published in DKUM: 26.06.2019; Views: 1623; Downloads: 156
Full text (1,85 MB)

Abstract: Na kmetiji Leva-Šlamberger smo v letu 2015 izvajali poskus, v katerem smo primerjali rentabilnost sistema tlačenega gnoja in vezane reje govedi. Pri tem smo se osredotočili na dobljene količine gnoja, porabo nastilja in količino vloženega dela. Poskus smo izvajali od 1. maja 2015 do 31. julija 2015; vanj smo vključili dve skupini po dve živali. V sistemu tlačenega gnoja smo imeli dva pitanca, v vezani reji pa dve telici. Povprečna telesna masa živali je znašala 455 kilogramov. Rezultati meritev so pokazali, da v vezani reji dnevno porabimo povprečno 0,066 m3 nastilja in iz hleva odpeljemo povprečno 0,139 m3 gnoja. V sistemu tlačenega gnoja je bila povprečna poraba nastilja 0,035 m3 na dan in 0,116 m3 spravljenega gnoja na dan. Ugotovili smo, da sta poraba nastilja in količina proizvedenega gnoja manjša v sistemu tlačenega gnoja in da za ta opravila porabimo tudi manj časa. Tako nam v sistemu tlačenega gnoja delo vzame 5 minut, v vezani reji pa 7 minut, saj nastiljanje in spravilo gnoja opravljamo dvakrat dnevno. Sistem tlačenega gnoja je tudi boljše zasnovan, saj so živali proste, hlev je zračnejši in delo lahko poteka mehanizirano.
Keywords: hlev, vezana reja, tlačen gnoj, hlevski gnoj, nastilj, učinkovitost
Published in DKUM: 07.12.2015; Views: 1548; Downloads: 395
Full text (1,40 MB)