1. Zeleno poslovanje turističnih kmetij z nastanitvijo : orodje razvoja ruralnih destinacijMaja Borlinič Gačnik, Martina Senekovič, Tanja Lešnik Štuhec, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Turizem na podeželju strokovna literatura enači s pojmom turizem na kmetiji oziroma ga predstavlja kot podredno vejo. Jasno je, da razvoj podeželskega turizma kot oblika podjetniške dejavnosti zahteva utemeljitve številnih vidikov, ki spodbujajo nadaljnji razvoj dejavnosti, zato se sprašujemo, ali dejavnosti, vezane na razvoj in upravljanje podeželskih destinacij, neposredno naslavljajo tudi elemente trajnostnega razvoja. S polstrukturiranimi intervjuji smo med nosilci dejavnosti turizma na kmetijah preverili, kaj posameznim kmetijskim gospodarstvom z nastanitvijo pomeni vključenost njihove dejavnosti v okoljske sheme in kaj jim ob tem predstavlja Zelena shema slovenskega turizma. Prav tako smo med odločevalci na različnih ravneh upravljanja družbe, posredno ali neposredno povezanih z nosilci dejavnosti turizma na kmetijah, preverili, kakšno je njihove mnenje o vključevanju turističnih kmetij z nastanitvijo v okoljske sheme. Ugotavljamo, da imamo v Sloveniji še veliko priložnosti za nadaljnji trajnostni razvoj podeželja. Med možnimi načini vidimo tudi vključevanje ponudnikov nastanitvenih obratov na podeželju v okoljske sheme in kolektivne blagovne znamke, vzpostavljene po modelu Izvorno slovensko.
Keywords: turistična kmetija, nastanitev, okoljski znak, Zelena shema slovenskega turizma, Izvorno slovensko
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 437; Downloads: 36
 Full text (29,07 MB)
This document has many files! More... |
2. Idejni načrt hleva za krave molznice ter adaptacija obstoječih hlevovTadej Raduha, 2022, undergraduate thesis Abstract: Na kmetiji Raduha so se odločili za gradnjo novega hleva za krave molznice. Pri tem izbirajo med hlevoma za 60 in 80 krav v laktaciji. Za lažjo odločitev so v diplomskem delu zasnovani dva idejna načrta hlevov za omenjeno število živali in načrt adaptacije obstoječih objektov. Da bi omenjeni hlevi bili v skladu z najnovejšimi kriteriji, so podrobneje proučeni različni sistemi nastanitve, prezračevanja in osvetlitve. Kot rezultat tega sta nastali idejni rešitvi hlevov z dimenzijami 55,8 × 32,3 m (hlev 1) in 75,7 × 31 m (hlev 2). Krave v laktaciji se nahajajo na sistemu globokih ležalnih boksov, presušene živali pa so glede na stadij brejosti ločene v dva predela. Prvi predel predstavljajo globoki ležalni boksi, drugega pa skupinski porodni boksi na globokem nastilju. V obeh hlevih bodo rešetkasta tla in robotska molža. Zaradi visečega terena se bo gnojevka skladiščila v kanalih pod rešetkastimi tlemi. Prezračevanje bo naravno, za hlajenje živali pa se bo uporabljalo aksialne ventilatorje.
Keywords: govedo, gradnja, hlevi, tehnologija, nastanitev, prezračevanje
Published in DKUM: 02.12.2022; Views: 1119; Downloads: 120
Full text (3,01 MB) |
3. Analiza in smernice trajnostnega poslovanja glamuroznih kampov v SlovenijiMaja Vodišek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Svetovni trend glamuroznega kampiranja v primerjavi s klasičnim kampiranjem predstavlja možnost trajnostnega in udobnega načina kampiranja. Različne ponudnike glamuroznega kampiranja lahko prav tako najdemo po celotni Sloveniji. Slovenija je zelena destinacija, ki je idealna za razvoj glamuroznega kampiranja in ima potencial, ki se lahko primerja s svetovno konkurenco, vendar le ob učinkovitem udejstvovanju trajnostnih načel. V diplomskem delu smo proučili primere dobrih praks trajnostnega poslovanja ponudnikov nastanitev z okoljskim znakom v Sloveniji. Na podlagi pozitivnih komentarjev njihovih gostov na spletni strani Trip Advisor smo izpostavili najpogosteje omenjene atribute zadovoljstva. Z namenom, da pridobimo informacije o pomanjkljivostih vključevanja trajnostnih praks pri poslovanju slovenskih ponudnikov glamuroznega kampiranja smo izvedli raziskavo. V raziskavo smo vključili slovenske ponudnike glamuroznega kampiranja, ki nimajo pridobljenega okoljskega znaka. Raziskovalna vprašanja so bila razdeljena na štiri temeljna področja globalnih kriterijev trajnostnega turizma (GSTC); in sicer management trajnostnega razvoja, gospodarske in družbene koristi, koristi za kulturno dediščino ter koristi za okolje. Slednjim je bilo dodano še področje kakovosti storitev, ki temelji na kriterijih globalne kategorizacijske sheme, namenjene izključno ponudnikom glamuroznega kampiranja World of Glamping. Na koncu diplomskega dela so podane smernice za doseg boljšega uresničevanja trajnostnega razvoja na področju glamuroznega kampiranja v Sloveniji.
Keywords: trajnostni razvoj, glamurozno kampiranje v Sloveniji, GSTC, kakovost storitev, kategorizacija nastanitev
Published in DKUM: 16.07.2021; Views: 1633; Downloads: 183
Full text (2,49 MB) |
4. Uresničevanje trajnostnega razvoja turizma : primer slovenskih ponudnikov glamping nastanitevMaja Klančnik, 2018, master's thesis/paper Abstract: Turizem je postal največja svetovna storitvena panoga. Število turistov neprestano narašča, kar pa pomeni tudi vse močnejše vplive in pritiske na okolje. Kot odziv na masovni turizem so nastali novi koncepti in vrste turizma, razvile so se številne turistične strategije in ukrepi, ki se zavzemajo za trajnostna načela. Eno izmed strategij udejanjanja trajnostnih načel turizma predstavlja glamping oziroma glamurozno kampiranje, ki je danes trend v ponudbi turističnih nastanitev in pogosta nadgradnja obstoječi ponudbi kampov. Zaradi prednosti pristnega doživetja narave, ki jih tovrstna oblika namestitev prinaša, se glamping uvršča med ponudbo ekoturizma. Ponudba glampinga se uspešno razvija tudi na območju Slovenije, kjer jih je trenutno 46. Glede na to, da glamping nudi večje udobje in luksuz gostom, se pojavlja vprašanje o dejanskem upoštevanju koncepta trajnostnega razvoja v poslovanju tovrstnih objektov. S pomočjo anketiranja in intervjuja smo tako opravili raziskavo, v kateri smo ugotavljali ozaveščenost ponudnikov glampinga o konceptu trajnostnega razvoja ter raziskali, ali glamping ponudba resnično sledi konceptu trajnosti. V raziskavo smo vključili le slovenske ponudnike glamping nastanitev, ki omogočajo celoletno turistično ponudbo. Sodeč po raziskavi ponudniki zelo dobro poznajo koncept trajnostnega razvoja in slednjemu uspešno sledijo tudi v poslovanju svojih namestitvenih objektov, kjer so nekoliko bolj uspešni tisti, ki poslujejo krajši čas.
Keywords: glamping, nastanitev, trajnostni razvoj, turizem, Slovenija
Published in DKUM: 13.12.2018; Views: 2962; Downloads: 667
Full text (5,26 MB) |
5. PRIMERJALNA ANALIZA BONITET MED SLOVENIJO IN AVSTRIJOKatja Kodrič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Fizične osebe v Sloveniji so obdavčene po trenutno veljavnem Zakonu o dohodnini, ki je bil večkrat dopolnjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Prav tako so tudi fizične osebe v Avstriji obdavčene po Zakonu o dohodnini (Einkommensteuergesetzes). Obdavčljivi dohodki, ki med drugim zajemajo tudi bonitete, so v Sloveniji del dohodka iz zaposlitve, v Avstriji pa del dohodka iz odvisne zaposlitve.
Boniteta je ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali kateri drugi obliki, ki jo koristi delojemalec ali njegov družinski član od delodajalca. V Avstriji so bonitete opredeljen kot nedenarne ugodnosti, ki jih prejema delojemalec na podlagi sklenjenega odvisnega pogodbenega razmerja.
Delodajalec lahko izplača del plače delojemalcu v obliki bonitete. Bonitete, ki jih lahko koristijo delojemalci, so boniteta za uporabo službenega vozila v privatne namene, nastanitev, posojilo brez obresti ali z nižjo obrestno mero, ki je nižja od tržne, popuste pri prodaji blaga in storitev, izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana, zavarovalne premije in podobna plačila, pravice delojemalcev do nakupa delnic in darila. V primeru, da delojemalec koristi ugodnost bonitete, je potrebno vrednost bonitete prišteti k bruto plači in od skupne osnove obračunati prispevke in davek iz plače.
Če pri obračunu plače delojemalec upošteva boniteto to pomeni, da si s tem poviša bruto osnovo za obračun prispevkov in davka. Obračunana boniteta zato za delojemalca ne pomeni ugodnosti, saj je njegovo izplačilo, nižje v primeru obračunane bonitete. Tudi vpliv bonitete na dohodek iz zaposlitve z vidika delodajalca ne predstavlja davčnih ugodnosti, ker je strošek delodajalca višji takrat, ko boniteto obračunamo.
Keywords: Ključne besede: boniteta, dohodnina, dohodek iz zaposlitve, Slovenija, Avstrija, službeno vozilo, nastanitev, posojilo, darila
Published in DKUM: 18.11.2013; Views: 3085; Downloads: 309
Full text (607,53 KB) |
