1. Nasprotje interesov v teoriji in praksiBojan Dobovšek, Jure Škrbec, 2012, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
V prispevku bomo poleg predstavitve nove pravne ureditve nasprotja interesov, katerega okoliščine predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za nastanek korupcije in drugih nepravilnosti v organizacijah, predstavili tudi analizo ugotovljenih primerov nasprotja interesov, s čimer bomo celovito prikazali značilnosti, pojavne oblike ter posledice takšnih okoliščin.
Metode:
Po preučitvi primarnih virov smo z metodo analize besedil opravili (s pomočjo programa ATLAS.ti 6) kvalitativno in kvantitativno analizo dokumentov Komisije za preprečevanje korupcije o nasprotju interesov.
Ugotovitve:
Izmed 62 konkretnih okoliščin nasprotja interesov, kjer zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje del uradnih oseb, se je največkrat nedovoljeni zasebni interes pokazal na državni ravni pri postopkih javnih naročil in pri poslovanjih med organi in subjekti, ki imajo skupno točko – uradnika. Na lokalni ravni pa se je subjektivno postopanje najbolj izkazalo na področju urejanja okolja in prostora. Pomembna je potrditev, da takšne okoliščine predstavljajo korupcijo, zmanjšujejo zaupanje ljudi v državo in negativno vplivajo na ekonomski sistem države. Kot odziv na izpostavljena korupcijska tveganja je zakonodajalec v letu 2010 in 2011 na novo uredil preventivni in represivni sistem s tem v zvezi.
Omejitve in praktična uporabnost raziskave:
Raziskava je omejena na Slovenijo, pri čemer je praktična vrednost prispevka v prikazu in oceni nove kriminalitetne politike glede nasprotja interesov ter v identifikaciji elementov, značilnosti in posledic ravnanja posameznikov, ki so bili v nasprotju interesov.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V Sloveniji še ni bilo opravljene podobne analize, ki bi na konkretnih primerih nasprotja interesov ugotavljala značilnosti, naravo in posledice le-teh.
Keywords: nasprotje interesov, tveganje, Komisija za preprečevanje korupcije
Published in DKUM: 30.04.2020; Views: 1536; Downloads: 105
 Full text (894,68 KB)
This document has many files! More... |
2. Omejevanje pojava rotirajočih vratDaša Janja Banovec, Bojan Dobovšek, 2013, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
V prispevku je predstavljen mehanizem nasprotja interesov, imenovan pojav rotirajočih vrat. Namen prispevka je podrobno definirati problematiko in povečati prepoznavnost pojava ter tako omogočiti splošni in strokovni javnosti, da se s problematiko pojava dobro seznani in pojav prepozna tudi v praksi. Prispevek hkrati predstavi reguliranje pojava rotirajočih vrat v Sloveniji in Belgiji.
Metode:
Osnova tega prispevka je analiza literature domačih in tujih avtorjev ter mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko pojava rotirajočih vrat ter nacionalne zakonodaje s tega področja. Obstoječa spoznanja bodo z metodo klasifikacije, metodo deskripcije in metodo kompilacije prenesena na slovenski prostor.
Ugotovitve:
Sodelovanje in izmenjava položajev med javnim in zasebnim sektorjem ima lahko pozitivne učinke v smislu izboljšanja delovanja na različnih področjih v obeh sektorjih, a hkrati obstaja nevarnost različnih zlorab s strani posameznikov in organizacij, ki osebno korist postavijo pred javni interes. Ko govorimo o pojavu rotirajočih vrat, hitro trčimo ob dva nasprotujoča si interesa, in sicer osebni interes posameznika in/ali organizacije in splošni interes javnosti. Pojav rotirajočih vrat tako povečuje zaskrbljenost o poštenosti in integriteti javnih uslužbencev, predvsem zaradi nasprotja interesov, ki povzroča pristranskost pri javnem odločanju. Na ta način se znatno zmanjšuje zaupanje javnosti v državo in v delovanje njenih institucij. Razvoj in izvajanje učinkovitih ukrepov za preprečevanje negativnih oblik pojava rotirajočih vrat lahko pomaga ponovno vzpostaviti in ohraniti to zaupanje.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
V slovenskem prostoru ni analiz pojava rotirajočih vrat, kar še posebej velja za objave v strokovnih publikacijah. S tem prispevkom skušamo zapolniti to vrzel in opozoriti na problematiko pojava rotirajočih vrat ter obenem pozvati k učinkoviti regulaciji.
Keywords: nasprotje interesov, integriteta, javno odločanje, zaposlovanje, javni sektor, zasebni sektor, pojav rotirajočih vrat
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1267; Downloads: 64
 Link to file |
3. KLIENTELIZEM (kriminološki vidik)Jerneja Lešnik, 2013, undergraduate thesis Abstract: V pričujočem delu obravnavamo aktualno problematiko današnje družbe - pojav klientelizma. Poleg kronizma in nepotizma je klientelizem eden izmed pogosteje prisotnih koruptivnih pojavov znotraj državnih institucij in nasploh javne uprave, kot tudi v zasebnem sektorju. Klientelistična ravnanja povzročajo številne negativne posledice na področju razvoja gospodarstva in, kar je najhuje, hkrati pripeljejo tudi do množičnega nezaupanja ljudi v najpomembnejše državne institucije in v pravno državo. V naši družbi je klientelizem postal del vsakdana. Vzrok za to je moč najti v razmeroma visoki toleranci, ki dopušča bohotenje in razraščanje tega koruptivnega pojava znotraj javne uprave, predvsem pa v politiki, ki ima pomemben vpliv odločanja v državi.
Glavna dilema se nanaša na pravno urejenost klientelizma, pri čemer Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ureja institut nasprotja interesov, ki služi odpravljanju in preprečevanju klientelizma in nepotizma javnih uslužbencev. V določbah, ki urejajo nasprotje interesov, ni jasne oziroma izrecne omembe klientelizma, kar samo še poveča zapletenost in nejasnost pravil ter zmedenost tistih, katerih se določbe tičejo. Sicer predstavlja nasprotje interesov v izvajanju javnih nalog v državi enega ključnih stebrov delovanja pravne države, zaupanja v demokratične institucije, transparentnosti, enakopravnosti in objektivnosti odločanja v javnih zadevah ter razpolaganja z javnimi sredstvi.
Za učinkovitejši in uspešnejši boj zoper klientelizem in nasploh korupcijo je potrebno dvigniti etične standarde in okrepiti integriteto ter pravno državo, s tem pa uveljaviti ničelno toleranco do prav vseh koruptivnih ravnanj. Za boljši nadzor nad delovanjem javnih uslužbencev ter funkcionarjev je nujno potrebna transparentnost in odgovornost pri njihovem opravljanju javnih funkcij.
Keywords: korupcija, klientelizem, politika, javna uprava, nasprotje interesov, nepotizem, kronizem, integriteta, transparentnost, etika.
Published in DKUM: 10.01.2014; Views: 4809; Downloads: 323
Full text (1,27 MB) |
