1. Ranljivost prebežnikov za radikalizacijo : magistrsko deloŠpela Černigoj, 2022, master's thesis Abstract: Z družbeno-geopolitično preobrazbo sveta se v zadnjih nekaj letih krepi tudi begunsko-migrantska problematika, ki prinaša (vedno) več različnih izzivov. Mednje štejemo družbene, kulturne, gospodarske, pa tudi varnostne izzive. Varnostno vprašanje migracij postaja pomemben del razprave med različnimi mednarodnimi akterji. V zadnjih dveh desetletjih se v sklopu tega pojavlja vprašanje povezanosti migracij z nasilnim ekstremizmom, terorizmom in radikalizacijo. Strokovnjaki med najranljivejše skupine, dovzetne za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem oz. terorizem, uvrščajo tudi prebežnike. Slednji zaradi različnih psiholoških, socialnih, političnih, ideoloških, verskih in kulturnih razhajanj (med pričakovanim in dejanskim) postajajo vse lažje »žrtve« procesa radikalizacije. Njihovo ranljivost lahko opredelimo na podlagi različnih mikro, mezo in makro dejavnikov, ki nanje vplivajo v različnih kombinacijah, intenzivnostih in sosledjih. Vse tri ravni nam približajo socialnopsihološke vzroke radikalizacije, socializacije in mobilizacije, ki vodijo v nasilni ekstremizem in s tem povezanimi procesi angažiranja. Za zmanjševanje ranljivosti prebežnikov za radikalizacijo je potreben razvoj učinkovitih in delujočih antiradikalizacijskih programov, ki delujejo v smeri preprečevanja in odvračanja tveganj, da bi se radikalizacija sploh pojavila oz. ukoreninila. V sklopu preprečevanja ranljivosti prebežnikov potrebujemo učinkovit integracijski sistem, ki uspešno prepozna in razume pretekle frustracije ter trenutne potrebe prebežnikov v njihovem novem okolju. Treba je vzpostaviti enotni okvir, ki prispeva k celovitemu pristopu upravljanja migracij ter azila, ustvariti učinkovitejši sistem, odporen proti migracijskim pritiskom, delati v smeri odpravljanja »push« in »pull« faktorjev ter se še dodatno posvetiti najbolj prizadetim državam. Delovati je treba na enotni ravni, z več-deležniškim udejstvovanjem, mednarodnim sodelovanjem ter po zgledu dobrih praks.
Keywords: magistrska dela, prebežniki, ranljivost, radikalizacija, nasilni ekstremizem
Published in DKUM: 07.06.2022; Views: 703; Downloads: 88
 Full text (1,13 MB) |
2. Vloga lokalne skupnosti in policije v lokalni skupnosti pri procesu preprečevanja in odvračanja od radikalizacije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAida Ajdinović, 2021, undergraduate thesis Abstract: Vprašanje zaznavanja in preprečevanja radikalizacije ter deradikalizacije je postalo v zadnjih dveh desetletjih ena od osrednjih tem varstvoslovja. Teroristični napadi v evropskih prestolnicah, nasilje nad manjšinami, in borci, ki se vračajo iz bojišč v tujini so le nekateri primeri radikalizacije v sodobni Evropi. V diplomski nalogi so obravnavani in pojasnjeni osnovni termini, povezani s temo, nato pa so predstavljeni različni pogledi na kompleksen fenomen radikalizacije ter najpogostejših oblik nasilnih političnih in verskih ekstremizmov. V osrednjem delu prikazuje faze radikalizacije ter možnosti ukrepanja pri vsaki od njih, prav tako pa poskuša prepoznati ključne družbene akterje, s katerimi je boj proti radikalizaciji uspešnejši.
Sodobna teorija in praksa namreč kažeta, da radikalizacija ne vodi nujno v izvajanje nasilnih kaznivih dejanj zoper življenje in zdravje ljudi, in tako je za zgodnjo zaznavanje radikalizacije ključna intervencija iz lokalnega okolja radikaliziranega posameznika ali skupine, medtem ko so represivni organi pomembnejši v poznejših fazah radikalizacije, ko se posameznik ali skupina že pomikajo proti nasilju. Pri tem pa ne gre le za detektiranje deležnikov, temveč morajo tudi deležniki sami prepoznati svojo vlogo ter biti primerno usposobljeni in izobraženi, da se lahko odzovejo na rastočo nevarnost radikalizacije. V zadnjih poglavjih so predstavljene še nekatere dobre prakse ter možnosti prenosa širokega vsedružbenega pristopa v slovensko realnost.
Keywords: diplomske naloge, nasilni ekstremizem, radikalizacija, deradikalizacija, policijsko delo v skupnosti, družbeno odzivanje
Published in DKUM: 07.05.2021; Views: 907; Downloads: 92
Full text (745,39 KB) |
3. Preprečevanje radikalizacije v Republiki Sloveniji - od represivnega k vseskupnostnemu pristopuAlbert Černigoj, 2020, professional article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je na osnovi identificiranih pomanjkljivosti in prednosti, ki jih imamo pri preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, podrobneje predstaviti prihodnje izzive in priložnosti, ki jih ima Slovenija pri vzpostavljanju, celovitega, trajnostnega, učinkovitega in vseskupnostnega pristopa na nacionalni ravni.
Metode:
Prispevek je strokovne narave in združuje praktične izkušnje, pridobljene pri vzpostavljanju sistemskega preprečevanja radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, pregled nekaterih zadnjih strokovnih in znanstvenih dognanj ter uveljavljenih dobrih praks na mednarodni ravni.
Ugotovitve:
Nepredvidljivost in fragmentacija terorizma danes zahteva pristop, ki bo ob prilagodljivosti zagotavljal celovito in trajnostno naslavljanje s terorizmom povezanih tveganj. V zagotavljanje celovitosti je treba vključiti najširši krog tako varnostnih kot tudi nevarnostnih deležnikov, vključno s civilno družbo in interesnimi skupinami, ter jim zagotoviti potrebne mehanizme, vire in orodja za praktike. Mednje sodijo tudi indikatorji za pravočasno odkrivanje radikalizacije, katerih uporabo lahko praktiki zagotovijo le ob ustreznem znanju in medsebojnem povezovanju. Na osnovi lastno razvitih in tujih dobrih praks je slovenska policija v preteklih letih skupaj z drugimi deležniki pristopila k vzpostavitvi preprečevanja radikalizacije, ki bo ob novih sistemskih rešitvah omogočalo prenos le teh na praktično raven. K učinkovitemu prenosu in uporabi bo dodatno pripomogla sprejeta Strategija za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma, ki bo poleg načrtnosti zagotavljala okrepljeno sodelovanje.
Praktična uporabnost:
Ugotovitve bodo dodatno pripomogle odločevalcem in drugim zainteresiranim pri hitrejšem in učinkovitejšem vzpostavljanju celovitega, vseskupnostnega pristopa preprečevanja radikalizacije.
Keywords: terorizem, nasilni ekstremizem, radikalizacija, preprečevanje, vseskupnostni pristop
Published in DKUM: 28.05.2020; Views: 1040; Downloads: 66
 Link to full text
This document has many files! More... |
4. Identifikacija in spremljanje radikalizacije na osnovi indikatorjevIztok Prezelj, Branko Lobnikar, 2020, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je na podlagi analize preteklih primerov, pregleda literature in na podlagi analize odgovorov fokusnih skupin konceptualno opredeliti indikatorje zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo.
Metode:
Najprej smo opravili temeljit pregled literature, na vzorcu različnih deležnikov smo izvedli fokusne skupine in s pomočjo vsebinske analize identificirali skupne vedenjske indikatorje, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modela zgodnjega zaznavanja radikalizacije pri posameznikih v Sloveniji. S pomočjo različnih spletnih orodij Word Cloud smo indikatorje tudi grafično ponazorili glede na njihovo frekvenco pojavljanja znotraj posameznih fokusnih skupin.
Ugotovitve:
Izdelan je bil indikatorski model RadCePro, v katerega smo vključili naslednje vedenjske indikatorje radikalizacije: verbalno ali fizično nasilno vedenje, grožnje z nasilnim vedenjem; opravičevanje nasilnega vedenja; absolutno zavračanje drugih (po veri, politični pripadnosti) in drugačnih (rasa, spolna pripadnost); nenadna sprememba v vedenju – odklanjanje hrane, odklanjanje zdravljenja, odklanjanje nečesa, kar je bilo za osebo značilno in običajno v preteklosti; prostovoljna ali neprostovoljna socialna marginalizacija; občutek osamljenosti, nekoristnosti, nepripadnosti skupini, skupnosti ter prekinitev socialnih stikov z družino in prijatelji; nesprejemanje pravil, izvrševanje kaznivih ravnanj; izražen narcisizem in dovzetnost za teorije zarot; zavračanje avtoritete, pravil, postopkov; prekomerna verska vnema, nezadovoljstvo z običajnimi verskimi praksami, zavračanje verskih avtoritet; pogosta zloraba alkohola, drog; iskanje virov o skrajnih ideologijah in idejah ter tetovaže in nakit z radikalno vsebino in simboli, gestikulacija ekstremističnih znakov, izražanje pripadnosti ekstremistični skupini z oblačili ali na kak drug način (glasba, literatura).
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Rezultat študije je prvi celoviti model indikatorjev radikalizacije v Sloveniji.
Keywords: radikalizacija, indikatorji, eskalacija, zgodnje opozarjanje, nasilje, nasilni ekstremizem, terorizem, Slovenija
Published in DKUM: 28.05.2020; Views: 1150; Downloads: 61
Link to full text
This document has many files! More... |
5. Načini merjenja ekstremizma, nasilnega ekstremizma in radikalizacije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeBarbara Kokalj, 2018, undergraduate thesis Abstract: Ekstremizem, nasilni ekstremizem in radikalizacija dandanes niso več dejanja, ki se pojavljajo in obstajajo le na Bližnjem vzhodu, stran od nas Evropejcev, temveč se tudi Evropa v zadnjem času že skoraj vsakodnevno srečuje z naštetimi problemi. Ekstremizem, nasilni ekstremizem in radikalizacija so problemi, s katerimi se srečujemo zaradi političnih in verskih trenj, ogroženosti in revščine ter drugačnih idealov. Vsi ti našteti dejavniki in še mnogi drugi so razlog za problem nastajanja ter posledično tudi razvoja ekstremizma do tega, da pripelje do nasilnega ekstremizma, ki lahko povzroči ogroženost države in življenja. Ekstremizem nima točno določene definicije, zato smo v delu uporabili več njegovih definicij in razlaganj. Poenostavljena definicija ekstremizma je, da je ekstremizem družbeni pojav. Na razvoj ekstremizma vplivajo politika, ideologija, versko nestrinjanje, politično nestrinjanje, etnocentrizem, revščina ter še mnogi drugi dejavniki, ki nastajajo zaradi trenutnih razmer. (Sotlar, 2015) Mladi prebivalci v Sloveniji so sicer seznanjeni z ekstremizmom in bi ga prepoznali, če bi ga opazili na ulicah, niso pa seznanjeni s tem, kaj vse spada pod ekstremizem. Zaradi problema ekstremizma, njegove širitve tudi v Slovenijo, in njegovih dejavnikov, smo se odločili, da naredimo raziskavo na temo mladih in njihovega mnenja o ekstremizmu. Želeli smo poizvedeti, od kod prihaja znanje mladih o ekstremizmu, katere vrste ekstremizma mladi poznajo in bi prepoznali, njihovo znanje o radikalizaciji in preprečevanju le-te. Večina mladih, ki so sodelovali pri vprašalniku, se je z ekstremizmom seznanila preko medijev. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, koliko so mladi seznanjeni z ekstremizmom ter najbolj primernimi načini merjenja ekstremizma, nasilnega ekstremizma in radikalizacije.
Keywords: esktremizem, nasilni ekstremizem, radikalizacija, terorizem, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.07.2018; Views: 1891; Downloads: 321
Full text (1,52 MB) |
