1. Ukrepanje institucij ob odkritju nasilja v družini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloRobert Simonič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Na začetku diplomskega dela je opisano, kaj je nasilje, navedeni so njegovi vzroki in posledice ter najpogostejše vrste in obdobja nasilja v družini današnje družbe. V prvem delu osrednjega dela ugotavljamo ukrepanje pristojnih institucij: osnovne šole, centra za socialno delo, policije in tožilstva. Sledi del o sodelovanju med institucijami z zakonskimi podlagami (z veljavno sprejeto zakonodajo in zakonskimi akti ter s protokoli Republike Slovenije) posamičnih institucij za ukrepanje v primerih (sumov) kaznivih ravnanj ali kaznivih dejanj. Za teoretični del smo uporabili strokovno literaturo in opravljene raziskave. Zanimali so nas tudi praktični del ter konkretno delo in ukrepanje strokovnih delavcev v posamičnih institucijah, hkrati pa tudi postopek prijave zaznave nasilja v družini, zato smo z odgovornimi strokovnimi delavci po institucijah opravili osebne razgovore. V drugem delu osrednjega dela opisujemo zaznavo in odkrivanje suma nasilja v družini, delo laičnega izvajalca, zaposlenega na centru za socialno delo, in konkretni primer storjenega nasilja nad mladoletno osebo. Gre za postopek zaznave suma nasilja v družini, védenje, kaj je empatija in razumevanje empatije ter kako pomembna je pri opravljanju dela, lojalnost, medsebojno zaupanje družine in laičnega izvajalca pri opravljanju dela, delovni proces, pri katerem znamo poslušati in slišati, saj samo poslušanje v stiski osebe ne privede do želene pomoči, ki jo žrtev nasilja potrebuje. Poudarjamo, da je osebo treba slišati in jo s pogovorom pripeljati do strokovnih služb in strokovnih oseb dotičnih odgovornih institucij. V zaključnem delu ugotavljamo, da imajo institucije dovolj zakonske podlage in da medinstitucionalno dobro sodelujejo, kar se izkaže v našem primeru dobro zaključenega primera storjenega nasilja nad mladoletno osebo.
Keywords: nasilje v družini, institucije, ukrepanje, zakonodaja, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.02.2025; Views: 0; Downloads: 50
 Full text (1,32 MB) |
2. Nasilje v družini: primerjava med evropskim svetom in Bližnjim vzhodom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloVanja Renko, 2024, undergraduate thesis Abstract: Dandanes je nasilje veliko bolj razširjeno po svetu in tudi pri nas. Nasilje v družini je oblika nasilja, ki je razširjena v vseh starostnih, socialnih, izobrazbenih in poklicnih slojih. Ogroža večinoma najbolj občutljive skupine ljudi kot so: otroci, ženske in starejši. Nasilje se prične zelo neopazno in prikrito v udobju doma. Najprej se prične s psihičnim nasiljem, nato se vedno bolj stopnjuje do verbalnega in kasneje tudi do fizičnega. Že od nekdaj je bilo nasilje v družini tabu tema, vendar je nasilja vse več in bi si želela, da bi se o tem več govorilo. Ljudje bi morali biti bolj ozaveščeni, kar bi mogoče nasilje preprečilo ali vsaj nekoliko prej končalo.
Diplomska naloga obsega primerjavo nasilja v družini med evropskim svetom s poudarkom na Sloveniji ter Bližnjim vzhodom s poudarkom na Afganistanu. Obravnavala sem pojavnost nasilja v omenjenih svetovih. Raziskala sem, kako rešujejo nasilje v družini na področju Afganistana in kako pri nas. To sem raziskala s pomočjo sistematičnega pregleda literature. Predstavila sem tudi različne vrste nasilja ter splošne informacije o nasilju v družini. Policija v Afganistanu se v veliko primerih ne odzove na klice povezane z nasiljem, zato veliko primerov ostane skritih in posledično tudi predstavlja večjo nevarnost za žrtve. Poleg tega se veliko število žensk v Afganistanu sploh boji poklicati policijo na pomoč zaradi strahu pred družinskimi člani. Na drugi strani pa je v Sloveniji kazenski zakonik (191.člen), ki preprečuje vsakršno nasilje v družini. Kljub zakonom pa je tudi v Sloveniji veliko število primerov nasilja v družini.
Keywords: nasilje v družini, psihično nasilje, verbalno nasilje, ekonomsko nasilje, spolno nasilje, Evropa, Bližnji vzhoddiplomske naloge
Published in DKUM: 05.12.2024; Views: 0; Downloads: 49
Full text (586,38 KB) |
3. Nasilje v družini v Sloveniji med prvim valom nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (Covid-19) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDarko Maroh, 2024, undergraduate thesis Abstract: V času med 12. 3. 2020 in 31. 5. 2020 je bila z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19) na območju Republike Slovenije razglašena epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19). Mediji so bili preplavljeni z informacijami o širjenju virusa, njegovih posledicah in o ukrepih za preprečevanje njegovega širjenja. Kmalu po razglasitvi epidemije so se v medijih začela vrstiti opozorila o nevarnostih porasta nasilja v družinah. Posredovana so bila zagotovila, da državni organi in organizacije, kljub omejitvam in ukrepom za preprečevanje širjenja bolezni, nasilje obravnavajo celovito kot pred epidemijo in da se žrtvam zagotavlja zaščita.
V diplomskem delu so predstavljeni pojmi nasilje, družina in nasilje v družini. Prav tako so prestavljene različne oblike nasilja v družini in pri tem navedeni konkretni primeri posamezne oblike nasilja. Izpostavljeni so organi in organizacije, ki delujejo na področju obravnave protipravnih ravnanj z elementi nasilja v družini in njihovi ukrepi ob tovrstnih obravnavah. Zajeta so protipravna ravnanja z elementi nasilja v družinskih skupnostih na področju kaznivih dejanj in prekrškov. Od kaznivih dejanjih je izpostavljeno kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika, ki je umeščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Na področju prekrškov pa so izpostavljene kršitve četrtega odstavka 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) v povezavi s prvimi tremi odstavki navedenega člena.
Na podlagi statističnih podatkov Policije sta bili potrjeni dve tezi, in sicer da je Slovenska policija v prvem valu nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19), med 12. 3. 2020 in 31. 5. 2020, ko je bila v Sloveniji prvič razglašena epidemija te nalezljive bolezni, obravnavala več kaznivih dejanj nasilja v družini po 191. členu KZ-1 ter da je v enakem obdobju obravnavala več prekrškov z elementi nasilja po četrtem odstavku 6. člena ZJRM-1.
Keywords: nasilje v družini, Covid-19, kazniva dejanja, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 47
Full text (1,62 MB) |
4. Razvoj programov za preprečevanje nasilja v družini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTaja Ravš, 2024, undergraduate thesis Abstract: Naraščajoča pozornost kriminologov je usmerjena k nasilju v družini, kjer se tradicionalni modeli osebnega in medosebnega življenja razpadajo, kar vodi do kompleksnih in konfliktnih situacij. Kljub spremembam se stare institucionalne norme še vedno ohranjajo, kar vpliva na čustvene in vedenjske vzorce v družinskih odnosih. Definicija nasilja v družini ostaja težavna, kar otežuje njegovo obravnavo in preprečevanje. Namen diplomskega dela je bil predstaviti nasilje v družini in zakonsko ureditev tega problema, vključno s pregledom zgodovinskih in pravnih dokumentov ter učinkovitostjo preventivnih ukrepov. Slovenija ima vzpostavljen jasen institucionalen okvir za obravnavo nasilja v družini, vključno z Ustavo RS, KZ-1, ZPND in drugimi podzakonskimi akti, ki urejajo različne vidike obravnave in zaščite žrtev. Pomembne institucije vključujejo centre za socialno delo (CSD) in policijo, ki skupaj z varnimi hišami in nevladnimi organizacijami zagotavljajo podporo žrtvam. Kljub temu raziskave kažejo, da žrtve pogosto odlašajo s prijavo nasilja, pri čemer se prijave običajno zgodijo šele, ko postane situacija nevzdržna. Policija je v preteklih letih izvajala številne ukrepe za izboljšanje odziva na nasilje v družini, vključno z usposabljanjem kriminalistov, ozaveščanjem javnosti ter sodelovanjem z nevladnimi organizacijami. Preventivne dejavnosti, kot so javne kampanje in projekti, so prispevale k povečanju prepoznavnosti problema in izboljšanju odziva institucij. Kljub napredku žrtve še vedno poročajo o nezadovoljstvu z delom nekaterih institucij. Raziskave kažejo, da je potrebno še več napora pri ozaveščanju in izboljšanju zakonodaje, da bi se bolje zaščitilo žrtve in preprečilo nasilje v družini. Kampanje in projekti, kot sta PADOVA in IMPRODOVA, so korak v pravo smer, vendar ostaja veliko prostora za izboljšave v pristopu k obravnavi in preprečevanju nasilja v družini.
Keywords: nasilje v družini, preprečevanje, programi, ukrepi, zakonodaja, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 32
Full text (606,85 KB) |
5. Stigmatizacija kot razlog za neprijavo nasilja v družini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaša Sedej, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi se osredotočamo na problematiko nasilja v družini (NVD), ki predstavlja globalno težavo, neodvisno od ekonomskega, družbenega ali kulturnega položaja posameznika. Nasilje se kaže v različnih oblikah, vključno s fizičnim, spolnim in psihičnim nasiljem znotraj družinskih celic ali intimnih odnosov. Poudarek je na vplivu stigmatizacije na žrtvino neprijavo nasilja, saj družbena stigma in predsodki ustvarjajo ozračje strahu, sramu in izolacije, kar žrtve pogosto odvrača od iskanja pomoči in prijavljanja nasilja.
Analizirali smo, kako stereotipi in napačne družbene predstave o žrtvah NVD prispevajo k njihovi izolaciji in pomanjkanju podpore ter kako lahko težava nastane, ko pozornost namenimo le žrtvam, ki so nasilje že prijavile in pozabimo na tiste, ki iz različnih razlogov tega ne storijo. Mnoge žrtve zaradi stigmatizacije in sramu ostanejo tiho in o nasilju ne spregovorijo, kar povzroča resne posledice na njihovo duševno in fizično zdravje.
V nalogi predlagamo strategije za povečanje stopnje prijav NVD, ki vključujejo izboljšanje izobraževalnih vsebin o NVD za različne starostne skupine, večjo preventivo s strani policije in naključne obiske centrov za socialno delo (CSD) v družinah, da se zazna morebitno nasilje. Poudarjamo pomen ozaveščanja, izobraževanja in podpore skupnosti za zmanjšanje stigmatizacije žrtev NVD. Prav tako izpostavljamo ključno vlogo multidisciplinarnega sodelovanja med pravosodnimi organi, zdravstvenimi ustanovami, CSD, nevladnimi organizacijami in mediji pri zagotavljanju celovite podpore žrtvam.
Cilj naloge je opozoriti na potrebo po razbijanju stigme, ki obdaja žrtve NVD, in izboljšanju sistemov podpore za žrtve, s ciljem spodbujanja prijavljanja nasilja in zagotavljanja učinkovite pomoči žrtvam na njihovi poti okrevanja. Skozi analizo literature in raziskav smo dokazali, da je mogoče z izobraževanjem, ozaveščanjem in podporo ključno prispevati k zmanjšanju incidenc NVD in podpreti žrtve v procesu celjenja fizičnih in duševnih ran in vračanja v normalno življenje.
Keywords: nasilje v družini, stigmatizacija, neprijava nasilja, žrtve, sekundarna viktimizacija, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.04.2024; Views: 341; Downloads: 139
Full text (658,87 KB) |
6. Odzivanje na nasilje v družini - primerjava med Slovenijo in Portugalsko : magistrsko deloUla Moškerc, 2023, master's thesis Abstract: Nasilje v družini je kompleksen in zaskrbljujoč pojav, ki se pojavlja v domačem okolju in prizadene vse družbene sloje in kulture. To lahko vključuje psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje. Najpogosteje se dogaja za zaprtimi vrati, zaradi česar je le-tega težje zaznati in s tem tudi ukrepati. Nasilje lahko prizadene ljudi vseh starosti in spolov. Posledice nasilja v družini so dolgoročne in resne, zato je pomembno, da so pri obravnavanju tako storilca kot tudi žrtve uporabljeni ustrezni ukrepi.
Sama prepoznava in preprečevanje nasilja v družini sta ključna za zagotavljanje varnosti žrtev. To vključuje ozaveščanje, izobraževanje in podporo žrtvam ter tudi strožjo zakonodajo in mehanizme za obravnavo nasilja v družini. Že s prepoznavanjem in z reševanjem problema lahko družba ustvari varnejšo in bolj podporno okolje za vse ljudi. Pri tem se je potrebno zavedati tudi ukrepov, ki so določeni za storilce in so ključni za preprečevanje ponavljanja nasilnih dejanj in za spodbujanje odgovornega ravnanja.
Cilj zaključnega dela je predstaviti, kaj nasilje v družini sploh je, katere vrste nasilja poznamo in kaj je krog nasilja. Po pregledu in primerjavi zakonodajne ureditve nasilja v družini v naših izbranih državah smo ugotovili, da je zelo podobna. Obravnavanje storilcev in ukrepi zanje ter nudenje pomoči žrtvam je s strani organizacij in institucij v obeh državah opravljeno na zelo podobne načine. V nadaljevanju smo podali tudi podatke o številu primerov oz. sami pojavnosti nasilja v družini v izbranih državah, pri čemer smo ugotovili, da je število primerov na Portugalskem konkretno višje kot v Sloveniji. Na koncu smo naredili še predstavitev naših intervjujev, kratko razpravo in predstavili naša raziskovalna vprašanja.
Nasilje v družini ni zgolj osebna težava, ampak tudi družbeni problem, ki zahteva aktivno ukrepanje vseh nas.
Keywords: nasilje v družini, žrtve, Slovenija, Portugalska, magistrska dela
Published in DKUM: 29.09.2023; Views: 467; Downloads: 113
Full text (1,52 MB) |
7. Pomoč žrtvam nasilja v družini v ruralnem okolju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMonika Kosi, 2023, undergraduate thesis Abstract: Nasilje v družini je družbeni pojav, pri katerem eden izmed družinskih članov izvaja nasilje nad drugim z namenom pridobiti nadmoči. V raziskavah in strokovnih literaturah je definicija dobro opredeljena, vendar ni določena jasna meja, kdaj se nasilje dogaja. Okolje, v katerem žrtev živi, vpliva na doživljanje nasilja, saj se nasilje na podeželju podaljša za 25 % dlje v primerjavi z mestnimi središči, kjer je tudi širši nabor pomoči žrtvam. Namen diplomskega dela je bil s strokovnimi članki in raziskavami raziskati doživljanje nasilja v ruralnem okolju in pomoči, ki so žrtvam na voljo s strani vladnih in nevladnih organizacij. Cilj diplomskega dela je bil odgovoriti na tri raziskovalna vprašanja: kakšne so skupne lastnosti in kakšne razlike med nasiljem v družini v ruralnem in urbanem okolju, kam se žrtve iz ruralnih območji največkrat obrnejo po pomoč in kako vladne in nevladne organizacije pomagajo žrtvam nasilja v družini iz ruralnih območij. Na raziskovalna vprašanja smo odgovorili s pomočjo izvedbe intervjujev z vladnimi in nevladnimi organizacijami ter pregledom strokovnih člankov in raziskav. Na podeželju je še dandanes prisotno tradicionalno razmišljanje o spolnih vlogah, ki je lahko posledica sestave starejšega prebivalstva. Žrtve najpogosteje doživljajo psihično nasilje s strani partnerja, v večini so žrtve ženskega spola in povzročitelji moškega. Organizacije nudijo žrtvam pomoč in podporo, same pa sodelujejo v multidisciplinarnem timu. Žrtve s podeželja si pogosteje poiščejo pomoč pri nevladnih organizacijah, ki si zelo prizadevajo za obveščanje širše javnosti o posledicah nasilja v družini in iskanju pomoči. Potrebna je čim hitrejša intervencija ob zaznavi nasilja v okolju, še posebej, če je otrok sam žrtev ali živi v okolju, kjer se nasilje dogaja, saj lahko dolgoletno doživljanje nasilja žrtvi pusti posledice pri svojem počutju in nenazadnje na zdravju.
Keywords: nasilje v družini, pomoč žrtvam, ruralno okolje, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 532; Downloads: 107
Full text (1,82 MB) |
8. Legislation and practice in the Republic of North Macedonia through the prism of the Istanbul Convention for the prevention and combating of violence against women and domestic violence : master's thesisHristina Najdovska, 2022, master's thesis Abstract: Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola je danes eden največjih humanitarnih izzivov. Pojavlja se v različnih oblikah in v različnih situacijah in kontekstih po vsem svetu. Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola ni problem, povezan z nesrečami in konflikti. Nasilje v intimnem partnerju je ena najpogostejših vrst spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, z napadi, grožnjami, zanemarjanjem in posilstvom, ki se dogajajo v domovih in na drugih mestih, kjer bi morali biti ljudje varni. Trgovina z ljudmi, zgodnje poroke in prisilna prostitucija so prav tako oblike spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, tako kot druge oblike spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, pojavljajo se med nesrečami in izrednimi razmerami, vendar niso neposredno povezane z njimi in se lahko pojavijo kadar koli in kjer koli.
Spolno nasilje in nasilje na podlagi spola pušča globoke brazgotine na preživelih, družinah in skupnostih ter sekundarno preživelih žrtvah1
spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola. To je zelo razširjena težava z resnimi čustvenimi in socialnimi posledicami, ki vpliva na dolgotrajen proces okrevanja, kar vodi v dolgotrajen stres, zdravstvene zaplete, invalidnost in celo smrt. Zato je potrebno učinkovito izvajanje že obstoječih politik in praks ter razvoj novih mehanizmov, ki bodo vodili k zaščiti in preprečevanju nasilja nad ženskami.
Keywords: nasilje na podlagi spola, javni red in postopek, nasilje v družini, Istanbulska konvencija.
Published in DKUM: 05.06.2023; Views: 499; Downloads: 21 |
9. Nasilje v družini v času pandemije - sistematični pregled študij : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTinkara Flis, 2023, undergraduate thesis Abstract: 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo Covid-19, ki je prinesla vpeljavo številnih novih ukrepov, kot so obvezna uporaba mask, obvezno razkuževanje rok, vzdrževanje medsebojne razdalje, zaprtje nenujnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, zaprtje šol, vrtcev, fakultet ter naposled obvezno izolacijo oziroma karanteno. Z diplomsko nalogo smo skušali ugotoviti, kakšen vpliv je imela pandemija ter posledično karantena na družinsko oziroma partnersko nasilje.
Nasilje v družini se lahko pojavi v obliki fizičnega, psihološkega, spolnega nasilja ter finančne zlorabe. Poleg tega je nasilja lahko delež vsak ne glede na njegovo starost, spol, spolno usmerjenost, finančno stanje ali stopnjo izobrazbe. Ker družinsko nasilje predstavlja vedno večji globalni problem, je namen številnih vladnih in nevladnih organizacij njegova prevencija ter aktivna pomoč žrtvam tega nasilja.
V raziskovalnem delu diplomske naloge smo izvedli sistematični pregled literature. To smo izvedli v bazi podatkov Scopus z izbranimi ključnimi besedami oziroma besednimi zvezami. S kriteriji smo nato vključili vso relavantno študijo, ki se je nanašala družinsko nasilje v času pandemije. S tem smo skušali ugotoviti, ali je pandemija ter karantena vplivala na naraščanje ali upad družinskega nasilja ali pa je to nasilje ostalo na istem nivoju kot pred pandemijo.
Z diplomsko nalogo smo skušali najti odgovor na dve zastavljeni raziskovalni vprašanji in sicer katera oblika nasilja je najpogostejša ter če je pandemija in karantena pripomogla k naraščanju družinskega oziroma partnerskega nasilja.
Keywords: nasilje v družini, pandemije, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.06.2023; Views: 616; Downloads: 134
Full text (1,01 MB) |
10. Nasilje v družini v času epidemije COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMateja Lamovšek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Nasilje v družini, opisano v tem diplomskem delu, se nanaša na kakršnokoli obliko nasilja, naj bo to fizična, psihična, spolna, ekonomska oblika ali pa zanemarjanje in zalezovanje družinskega člana. Družina naj bi bila varno zatočišče za vse člane, a temu ni vedno tako. V prvem delu smo osredotočeni na zakonsko opredelitev nasilja v družini in na vrste nasilja. Raziskovano je kakršnokoli odstopanje pogostosti in prijav nasilja, naj bo to porast ali upad, med epidemijo novega koronavirusa SARS-CoV-2. Na kratko je raziskan odziv slovenske družbe na nasilje v družini, njeno poznavanje in razumevanje le-tega, vse to pa je primerjano s statističnimi podatki iz tujine, predvsem evropskih držav in Združenih držav Amerike, in sicer primerjava obdobja od začetka epidemije z istim obdobjem v prejšnjih letih. V drugem, raziskovalnem delu je z anketo za splošno javnost raziskano, ali se je nasilje znatno povečalo v času epidemije in koliko je o primerih seznanjena okolica. V pomoč pri raziskavi in preverjanju hipotez so bili v največji meri statistični podatki policije in društev za pomoč žrtvam nasilja.
Keywords: nasilje v družini, epidemije, COVID-19, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.04.2023; Views: 781; Downloads: 129
Full text (1,62 MB) |
