| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 74
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Sodelovanje osnovnih šol s centri za socialno delo in policijo ob zaznavi nasilja v družini
Živa Smrekar, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali področje sodelovanja slovenskih osnovnih šol s centri za socialno delo in delom policije, ki obravnava nasilje v družini. V prvem poglavju teoretičnega dela magistrske naloge smo predstavili opredelitve in delitve nasilja v družini, kakšne so njegove posledice ter preučili zakonsko podlago. Dotaknili smo se tudi različnih statistik tega področja. V empiričnem delu naloge smo raziskali pripravljenost na sodelovanje osnovnih šol, centrov za socialno delo in policije ob zaznavi nasilja v družini. Raziskavo smo izvedli v obliki polstrukturiranih intervjujev s petimi predstavniki osnovnih šol, petimi predstavniki centrov za socialno delo in petimi predstavniki policije. Intervjuje smo izvedli v petih različnih slovenskih regijah. Rezultati nakazujejo, da je sodelovanje osnovnih šol in centrov za socialno delo v sodelovanju s policijo na zelo visoki ravni, medtem ko sodelujoči ocenjujejo, da je sodelovanje z osnovnimi šolami in centri za socialno delo slabše. Velika večina sodelujočih ocenjuje, da so spremembe delovanja potrebne pri drugih dveh inštitucijah, pri čemer nihče ne izpostavlja pomanjkljivosti lastne. Velika večina sodelujočih predstavnikov centrov za socialno delo in policije ocenjuje, da je obstoječa zakonodaja ustrezna, medtem ko predstavniki šol pravno ureditev dojemajo kot pomanjkljivo. Na podlagi rezultatov naloge izpostavljamo pomen pripravljenosti na sodelovanje vseh treh inštitucij, kjer igra pomembno vlogo tudi izobraževanje strokovnega kadra.
Keywords: nasilje v družini, sodelovanje, osnovne šole, centri za socialno delo, policija.
Published: 25.11.2021; Views: 22; Downloads: 2
.pdf Full text (1,77 MB)

2.
Nasilje v družini in pandemija COVID-19
Pia Cverlin, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila pandemijo novega koronavirusa in s tem se je začelo obdobje ukrepov, krize in strahu. Večina držav po svetu je začela uvajati ukrepe, da bi zajezile širjenje novega koronavirusa v upanju razbremenitve zdravstvenega sistema in varovanja življenj. Ukrep, ki je prinesel največje spremembe, je bil ustavitev javnega življenja, t. i. »lockdown«, ki je prinesel zaprtje obratov, karantene ali izolacijo, zaprtje šol, omejitev gibanja in druge ukrepe, ki jih velika večina ljudi še ni doživela. Zaprle so se vse ustanove in dejavnosti, v katerih so ljudje izpostavljeni socialnim stikom, razen najnujnejših (lekarne, živilske trgovine ...). V medijih so se začeli pojavljati članki o porastu duševnih bolezni in tudi številu prijav nasilja v družini. Mnogi strokovnjaki so začeli poudarjati, da so ljudje pod vplivom velikega stresa, zaradi negotovosti in panike, ki jih vsak dan obdaja s strani medijev. Diplomsko delo temelji na iskanju odgovorov na dve raziskovalni vprašanji, ki se sprašujeta, ali je imela izolacija velik vpliv na duševno zdravje ljudi in ali je imela izolacija velik vpliv na porast nasilja v družini. Na podlagi mednarodnih študij, sta odgovora na vprašanji pritrdilna, saj je prišlo do zaznavnega porasta tako duševnih bolezni kot tudi nasilja v družini.
Keywords: diplomske naloge, COVID-19, nasilje v družini, izolacija, duševno zdravje, pandemija
Published: 11.11.2021; Views: 52; Downloads: 11
.pdf Full text (977,67 KB)

3.
Nasilje v družini pred in med "lockdownom"
Dušica Dimić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje v družini je tema, ob kateri je zelo težko ostati čustveno neprizadet. Je vedenje, v katerem en družinski član omaja telesno integriteto in duševno zdravje drugega družinskega člana. Resnica je, da nasilje katerega koli tipa (psihološko, fizično, spolno) obstaja. In ravno to je nasprotno od uveljavljenega stališča, da je redko in se pojavlja v določenih kategorijah družbe. Nasilje ne izbira sloja ljudi, niti ni odvisno od stopnje izobrazbe in finančnega položaja. Vsepovsod je prisotno. Nasilje v družini prestajajo tako otroci kot odrasli. Poleg tega se ob tej problematiki spleta še kopica najrazličnejših »mitov« o obsegu takega nasilja, naravi storilcev, osebnostnih potezah žrtve, vzročni vlogi alkohola ter nezdružljivosti nasilja in ljubezni. Takšne predstave v javnosti krepijo prepričanje, da gre za pojav, ki prizadeva le najbolj problematične družine in patološke posameznike. Običajne, namreč normalne družinske oblike se s tem rešijo kritične presoje in podrobnejše ocene. Normalnost mora ostati dobra, zdrava, nevprašljiva in nespremenjena. V diplomskem delu smo predvsem opisali pojavne oblike nasilja in njegove osnovne značilnosti. Osredotočili smo se na pregled literature in analizirali nasilje pred in med »lockdownom« ter ugotovili, kako se je procentualno povečalo družinsko nasilje med covidom 19 in da so ukrepi, sprejeti ob pandemiji, povzročili bistveno več težav na področju nasilja. Pri tem vidimo eno od rešitev, da bi bili organi, ki jim je v pristojnosti zaščita žrtev, dobro usposobljeni in pripravljeni za krizo, ki smo ji trenutno navzoči, in se jim pokaže, da imajo podporo tudi v teh razmerah. Druga rešitev pa so strožje kazni za povzročitelje, pa tudi sodelovanje med ljudmi, saj so žrtve velikokrat zaprte z nasilnežem brez možnosti umika.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, storilci, žrtve, epidemija, covid-19, zaprtje družbe, analize, diplomske naloge
Published: 29.10.2021; Views: 151; Downloads: 39
.pdf Full text (951,85 KB)

4.
Preiskovanje nasilja v družini na območju policijske uprave Ljubljana
Mitja Svete, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili pomembno vlogo policistov pri preiskovanju in obravnavi storitve kaznivega dejanja v družini. Predstavili smo, kako kompleksno je preiskovanje kaznivega dejanja nasilja v družini s strani policistov. Za vsak primer preiskave nasilja v družini je za policiste ključno dobro poznavanje dinamike družinskega okolja in predkazenskega postopka ter kazenske zakonodaje. Pri obravnavanju primerov smo ugotovili, da gre za zasebne prostore, kjer so družine izolirane, še toliko bolj, če v njih vlada nasilje. Gre za prikrito obliko nasilja, ki ga je težko prepoznati in preprečiti, z namenom pomagati oškodovancu in storilcu. V večini primerov žrtve o nasilju nočejo spregovoriti, saj ima kratkoročne in dolgoročne posledice (psihične, socialne in ekonomske). Zaradi teh posledic žrtve ne prijavijo nasilja ali pa v postopku na sodišču odstopijo od njega. Osrednji del diplomskega dela obsega značilnosti nasilja v družini in pomembne dejavnike, ki vplivajo na dinamiko med družinskimi člani. Za kakovostno policijsko preiskavo je pomembno tudi poznavanje zakonodaje pri preiskovanju nasilja v družini, s katero zaščitijo oškodovanca. Opisali smo, da je nujno sodelovanje z drugimi organi in organizacijami pri preprečevanju ter obravnavi nasilja v družini. Zajeli smo organe in organizacije, ki na zakonski podlagi ukrepajo, s tem, da nudijo različne oblike pomoči z namenom zaščite oškodovanca in ukrepajo zoper povzročitelja nasilja. Vsi ti organi in organizacije niso dovolj, če žrtev ali storilec noče sodelovati z njimi. Ključno vlogo odigrajo, kadar imajo popolno sodelovanje z žrtvijo in s storilcem kaznivega dejanja nasilja v družini, saj le takrat lahko pomagajo žrtvi in rehabilitirajo storilca. Opravili smo primerjavo policijske preiskave nasilja v družini, razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem, med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Primerjali smo zakonsko podlago, na podlagi katere lahko policisti ukrepajo. Zajeli smo število obravnav prekrškov in kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški ter jih prikazali v obliki tabel. Opisali smo delo policistov, državnih tožilcev in sodišč pri obravnavi nasilja v družini. Ugotovili smo, da se število obravnavanih kaznivih dejanj v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški malo razlikuje. Opazna je razlika v zakonski obravnavi in v časovnem obdobju izvajanja ukrepov policije, državnih tožilcev in sodišč, ki zaščitijo žrtve ter preprečijo storilcu nadaljnje izvajanje nasilja v družini. V diplomskem delu smo zajeli tudi nasilje nad starejšimi, ki ga v večini primerov težko odkrijemo, zato večinoma ostane skrito, saj so žrtve izolirane. Opisali smo elemente in družinsko dinamiko, zakaj pride do pojava nasilja v družini ter razloge, zakaj večinoma časa ostaja skrito. Na podlagi statističnih podatkov smo prikazali, da je odstotek povzročiteljev nasilja srednjih let in zelo majhen odstotek starostnikov. V analizi primera smo predstavili primer obravnavanega nasilja v družini na območju Policijske uprave Ljubljana. Predstavljeni so kompleksni odnosi med družinskimi člani, ki so imeli pomembno vlogo, da je prišlo do preiskave nasilja v družini. S primerom sem želel izpostaviti, kako pomembno je zgodnje odkrivanje nasilja, ki posledično vpliva na nadaljnje ukrepe policije in različnih organov in organizacij.
Keywords: diplomske naloge, nasilje v družini, kaznivo dejanje, oškodovanec, storilec, policija
Published: 20.10.2021; Views: 121; Downloads: 13
.pdf Full text (1,43 MB)

5.
Zaščita žrtev družinskega nasilja v Republiki Sloveniji
Maja Javornik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje v družini je kompleksen pojav, ki se skrije pred očmi javnosti v najmanjši delec družbe - v družino. Gre za dolgotrajno nasilje, ki se pogosto odkrije, ko ima žrtev vidne posledice, v skrajnem primeru pa ko ta umre. Do tega velikokrat pride, saj je žrtev ujeta v krogu nasilja, iz katerega je težko pobegniti. Zato je pomembno žrtev zaščititi s primernimi ukrepi, ko se tovrstno nasilje odkrije, in ji ponuditi pomoč. Nasilje v družini je lahko prepoznano kot prekršek, ki ga določa 6. člen Zakona o javnem redu in miru, ali pa kot kaznivo dejanje, ki ga opredeljuje 191. člen Kazenskega zakonika. Pri obeh gre za podobna dejanja, vendar z različno globokimi posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine žrtve. Tako lahko glede na te posege sorazmerno enako posegata policija in sodišče v pravice in temeljne svoboščine povzročitelja z varnostnimi ali omejitvenimi ukrepi. Pod slednje štejemo policijsko pridržanje, privedbo, pripor, hišni pripor ter ostale nadomestne ukrepe. Le-te urejata Zakon o kazenskem postopku in Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Glavne varnostne ukrepe pa ureja Zakon o prepovedi nasilja v družini. Ti so varovanje življenja in zagotavljanje osebne varnosti žrtve, ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj, napotitev v programe, ukrepi za zagotavljanje varstva otrok in prepustitev stanovanja v skupni uporabi. Le-ti se različno usklajujejo z ostalimi zakoni. Pomembno pa je izpostaviti ukrep prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju, ki je tako varnostni, kot tudi omejevalni ukrep, ter je poleg pripora tudi eden najpogosteje izrečenih. Zakonodaja vseh teh naštetih posegov v pravice se je skozi čas spreminjala in dopolnjevala. Danes smo s tem dosegli obsežen nabor ukrepov, ki imajo velik potencial za dolgoročno odpravljanje nasilja v družini. V zakonodaji pa se še vedno srečujemo z nekaj pomanjkljivostmi, kar pa povzroči določene omejitve in probleme pri izvajanju le-teh.
Keywords: diplomske naloge, nasilje v družini, ukrepi za zaščito žrtve, zakonodaja, usklajenost zakonodaje
Published: 19.10.2021; Views: 90; Downloads: 25
.pdf Full text (580,01 KB)

6.
Pregled raziskav o spremembi stopnje kriminalitete v času pandemije covida-19
Tjaša Založnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil preveriti spremembe in stopnje različnih vrst kriminalitete v času pandemije covida-19. Za raziskavo je bila uporabljena metoda analize, s katero smo proučevali razpoložljive študije in analize raziskovalcev po svetu s področja kriminalitete. Raziskava je pokazala, da se je kriminaliteta v času pandemije spremenila, kar je posledica zapiranja javnega življenja in odloka, da ljudje ostajajo doma. Ugotovljen je bil upad vlomov in tatvin, kar predstavlja nepričakovano dobrobit za družbo, nasprotno pa so se povečale druge oblike kaznivih dejanj. Večji porast kaže statistika umorov, predvsem žensk, ki so v času pandemije prisiljene živeti v izolaciji, skupaj s svojim nasilnim partnerjem. Tudi Slovenija beleži krvavo statistiko umorov v času pandemije. Prav tako je zaradi izolacije porastlo nasilje v družinah, ki se nanaša na vsa ogrožajoča dejanja. Dogaja se za zaprtimi vrati, zato nasilja žrtve ne uspejo prijaviti. Gre za kazniva dejanja, ki so za družbo najbolj škodljiva in finančno obremenjujoča za državo. Zaradi povečanja splošne rabe interneta ter dela in šolanja od doma, je v porastu spletni in kibernetski kriminaliteti. Največ zlorab je bilo povezanih z vdorom v programsko opremo. Najbolj ranljiva skupina za spletne prevare so starejši, ki nimajo dovolj tehničnih znanj. Analiza je razkrila nekatere vrzeli pri prepoznavanju in ugotavljanju kriminalitete, zato so uradne statistike nezanesljive in ne kažejo dejanske slike. Raziskave kriminalitete so se omejile zgolj na večja mesta, ne pa tudi na podeželje. Prav tako ženske, otroci in starejši iz najrazličnejših razlogov ne prijavljajo nasilja, kar izkrivlja sliko o dejanskem stanju. Obseg in narava kriminalitete v času pandemije covida-19 lahko postaneta pomembni temi za preprečevanja kriminalitete v primeru podobnih kriznih razmer v prihodnosti.
Keywords: kriminaliteta, umori, nasilje v družini, covid-19, pandemija, diplomske naloge
Published: 22.09.2021; Views: 136; Downloads: 34
.pdf Full text (1,17 MB)

7.
Uživanje alkohola in z njim povezana kriminaliteta v Zgornje Savinjski dolini
Hana Poiškruh, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Alkohol je lahko dostopna in družbeno dobro sprejeta droga. Uživanje alkohola kratkoročno in dolgoročno vpliva na zdravje in vedenje posameznika. Posameznik pod vplivom alkohola lahko postane agresiven, nezmožen kontroliranja svojih čustev ali se začne precenjevati. Alkohol lahko vpliva na izvajanje kriminalitete. V zaključnem delu nas je zanimala povezava med uživanjem alkohola in prometno kriminaliteto ter nasiljem v družini. Velik del tradicije Zgornje Savinjske doline je povezan tudi z uživanjem alkohola. V zaključnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, če prebivalci Zgornje Savinjske doline uživajo alkohol, kako pogosto ga, v kakšnih količinah in kako njihovo uživanje alkohola vpliva na njihovo varnost v prometu in morebitno nasilnost do drugih oseb. Ugotavljali smo tudi demografsko strukturo sodelujočih v raziskavi (spol, starost, izobrazba, status in zakonski status). Raziskava je pokazala, da prebivalci Zgornje Savinjske doline najpogosteje alkohol uživajo ob določenih priložnostih. Ugotovili smo, da je več kot polovica prebivalcev Zgornje Savinjske doline, ki uživajo alkohol že vozilo pod vplivom alkohola, večji delež jih je to storilo samo enkrat. Ugotovili smo tudi, da prebivalci Zgornje Savinjske doline pod vplivom alkohola niso nasilni do družinskih članov. Na podlagi rezultatov raziskave bi predlagali več informiranja glede uživanja alkohola in vpliva le tega na vedenje posameznika. Priporočljivo bi bilo izvesti tudi več akcij na področju ozaveščanja prometne varnosti. Predvsem mlajšo populacijo prebivalcev Zgornje Savinjske doline bi bilo potrebno ozaveščati o alkoholu in njegovih negativnih učinkih.
Keywords: diplomske naloge, alkohol, kriminaliteta, Zgornje Savinjska dolina, varnost v prometu, nasilje v družini
Published: 03.09.2021; Views: 259; Downloads: 100
.pdf Full text (852,81 KB)

8.
Odnos slovenske družbe do nasilja v družini
Mia Slapšak, 2021, master's thesis

Abstract: Nasilje v družini pomeni uporabo tako psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja, kot tudi zanemarjanje drugega družinskega člana. Družinske člane med seboj povezujejo sorodstvene ali čustvene vezi, ali pa so te med njimi nekoč obstajale. V magistrskem delu smo se osredotočili na toleranco do nasilja v družini. V prvem delu je bil podrobneje predstavljen pojem nasilja v družini, njegove vrste, žrtve in posledice, ki jih za seboj pusti. Predstavljene so bile naloge in delovanje institucij, ki so pomembne z vidika odkrivanja, preprečevanja in obravnavanja nasilja v družini. Tako je lažje razumeti predstavljen pojem tolerance in cilj, h kateremu stremimo - ničelna toleranca do nasilja v družini. Na tem nivoju se poleg dela institucij zahteva tudi delovanje širše družbe, predvsem z vidika odzivanja na zaznano nasilje, kar pa je močno povezano s stopnjo tolerance, ki velja znotraj določene družbe. V drugem, raziskovalnem delu, nas je zanimalo, kaj družba sploh dojema kot nasilno in nesprejemljivo. Raziskava je pokazala, da že skoraj vsak pozna pojav nasilja v družini, največkrat iz medijev. Drugi se s tovrstnim nasiljem srečujejo pri opravljanju svojega poklica ali pa pojav poznajo od sorodnikov, znancev in prijateljev. Nekaj pa jih je navedlo, da so bili sami žrtve nasilja v lastni družini, tako kot otroci ali pozneje v odraslem življenju (n = 17). Najpogosteje doživeta vrsta nasilja je bilo psihično nasilje (83,3 %) , prisotno v več primerih pa je bilo tudi fizično (61,1 %) in spolno nasilje (38,9 %). Take lastne izkušnje z nasiljem niso bile pomembno povezane s toleranco do nasilja v družini. Ta prav tako ni povezana s spolom, saj raziskava ni pokazala statistično značilnih razlik med moškimi in ženskami v njihovem odnosu do nasilja v družini. Stopnja tolerance ali sprejemljivost nasilja pa je povezana s tem, kdo je žrtev nasilja v družini, pri čemer se kaže večja občutljivost in pripravljenost prijavljanja nasilnih ravnanj, ko so žrtve otroci, ki spadajo med najranljivejše skupine žrtev. Pomembno vlogo pri ozaveščanju družbe o pojavu in vrstah nasilja v družini in glede na mnenje tudi pomembno vlogo pri preprečevanju in spodbujanju prijav nasilja imajo mediji, kjer pa raziskava ni pokazala bistvenih razlik med tistimi, ki so ozaveščeni o problematiki in neozaveščenimi.
Keywords: magistrska dela, nasilje, družina, nasilje v družini, toleranca, odzivanje, ozaveščanje
Published: 07.04.2021; Views: 318; Downloads: 86
.pdf Full text (1,60 MB)

9.
Učinkovitost strategije omejevanja nasilja v družini v Sloveniji
Barbara Kunej, 2021, master's thesis

Abstract: Raziskovalno delo obravnava učinkovitost strategije omejevanja nasilja v družini v Sloveniji. Nasilju v družini je lahko danes izpostavljen vsakdo, ne glede na svoj družbeni položaj; najpogosteje so napada deležne prav ranljive skupine (ženske, otroci, starejše osebe itd.). Da bi bile države pri omejevanju in zatiranju nasilja čim bolj uspešne, oblikujejo temu primerne strategije. Glavni organizaciji sta Evropska unija in Svet Evrope, ki evropske države usmerjata pri razvoju lastne nacionalne strategije omejevanja nasilja v družinah. Glavnega pomena pri omejevanju nasilja je medinstitucionalno sodelovanje, ta določa bistvene pristojnosti in naloge posameznih nadzornih institucij in drugih organizacij. Strategije so v prvi fazi usmerjene v obravnavo problematike nasilja v družini, usmerjanje in dodatna izobraževanja strokovnih delavcev, obravnavno povzročiteljev, pomoč žrtvam nasilja. Ključnega pomena je sodelovanje vseh, ki se soočajo z nasiljem v družini. V Sloveniji je še vedno premalo raziskav glede nasilja v družini, čeprav je po sprejetju zakonske podlage Zakona o preprečevanju nasilja v družini in sprejetja Resolucije za nacionalno preprečevanje nasilja v družini 2009–2014 viden resen in discipliniran pristop. Za uresničevanje zastavljenih ciljev in nalog pa je potrebnega še veliko več dela s strani posameznikov, družbe, pristojnih nadzornih institucij ter same države. V empiričnem delu smo z analizo podatkov, zbranih s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega zaposlenim strokovnim delavcem centrov za socialno delo, ki se pri svojem delu srečujejo ter soočajo z nasiljem v družini, skušali preučiti njihovo učinkovitost. Večina respondentov meni, da se cilji resolucije le delno uresničujejo, medsebojno sodelovanje različnih institucij se je po sprejetju Resolucije precej izboljšalo, načeloma pa se žrtve v primeru nasilja najpogosteje obrnejo na državni organ – policijo, ki v prvi vrsti posreduje, ko pride do nasilnega dejanja. Po mnenju strokovnih delavcev, zaposlenih na centrih za socialno delo, je glavni vzrok za nezadostno učinkovitost strategije omejevanja nasilja dolgotrajnost sodnih postopkov za obravnavanje primerov nasilja v družini, pa tudi samo nepoznavanje strategije, glavni razlog za nezadostno izvajanje akcijskega načrta pa je slabo poznavanje njegovih določil.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, preprečevanje nasilja, strategije omejevanja, Slovenija, magistrska dela
Published: 10.03.2021; Views: 216; Downloads: 44
.pdf Full text (1,08 MB)

10.
Ženske in otroci - najpogostejše žrtve nasilja in zlorab v družini
Anja Aleksič, 2021, master's thesis

Abstract: Nasilje v družini, žrtve katerega so večinoma ženske in otroci, spada med najpogostejše kršitve človekovih pravic in kršitve človekovega dostojanstva ter diskriminacijo žensk. Za problematiko nasilja v družini in boj proti njemu je izjemnega pomena, da se o njem govori. Družba mora ponotranjiti dejstvo, da ne gre za problem, ki spada v zasebno sfero posamezne družine, temveč gre za problem celotne družbe in družbeno odgovornost nosi vsak izmed nas. Potrebno je doumeti pogostost nasilja v družini in se prenehati slepiti o »redkosti« tega pojava, saj je popolnoma mogoče, da je tudi nekdo od naših bližnjih žrtev družinskega nasilja, pa tega ne upa priznati, ker se tako kot večina žrtev boji, da mu nihče ne bo verjel, da pomoči ne bo dobil ali da bo po priznanju samo še huje. Kolektivno družbeno zavedanje in družbena odgovornost sta seveda izjemnega pomena, vendar je za reševanje dotične problematike v prvi vrsti odgovorna država, ki se mora reševanja lotiti celovito. Za obravnavanje nasilja v družini mora zagotoviti celoten zakonodajni in politični okvir, poskrbeti pa mora tudi za uspešno sodelovanje institucij, organov in organizacij, ki predstavljajo državno mrežo izvajalcev pomoči. S posebnimi programi je potrebno pomoč nuditi tudi povzročiteljem nasilja, ki so se nasilnega vedenja naučili tekom življenja, vendar se lahko takšnega vedenja odvadijo in ga spremenijo, če se problema zavedajo, želijo delati na sebi, so pripravljeni na spremembo in imajo ob sebi ustrezno strokovno podporo. Najpomembnejše pa je sporočilo za vse žrtve, povzročitelje nasilja in celotno družbo, da je nasilje popolnoma nesprejemljivo, da zanj ni nikakršnega opravičila ter da je zanj vedno odgovoren izključno povzročitelj sam, nikoli žrtev.
Keywords: družinsko pravo, družina, družinska razmerja, nasilje v družini, zloraba v družini, žrtve nasilja in zlorab v družini, Zakon o preprečevanju nasilja v družini
Published: 10.03.2021; Views: 310; Downloads: 100
.pdf Full text (2,19 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica