| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 433
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
Mobing – nasilje na delovnem mestu
Sandra Velov, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V teoretičnem in raziskovalnem delu smo preučili tematiko mobinga oz. nasilja na delovnem mestu. V teoretičnem delu smo pojasnili, kaj je mobing ter kakšne vrste in oblike mobinga poznamo. Nato smo prikazali, kateri so možni vzroki za pojav mobinga ter njegove posledice. V nadaljevanju smo opredelili, kateri so izvajalci in žrtve mobinga ter predlagali nekatere ukrepe za preprečitev mobinga. V raziskovalnem delu nas je zanimalo, koliko je mobing prisoten v Biotehniškem centru Naklo, kateri so najpogostejši vzroki za pojav mobinga, kdo so največkrat njegove žrtve, kakšne so lahko posledice ter kdo so največkrat njegovi izvajalci. Zanimalo nas je tudi, kakšne oblike mobinga so zaposleni v Biotehniškem centru Naklo doživeli oz. opazili ter kakšni ukrepi obstajajo za njegovo preprečitev. Ugotovili smo, da je mobing prisoten v organizaciji, najpogosteje v psihični obliki. Prav tako smo ugotovili, da slabo vodstvo in časovni pritiski največkrat povzročajo mobing. Izkazalo se je, da so žrtve mobinga moški in ženske. Povzročitelji so največkrat nadrejeni ter sodelavci. Prav tako smo ugotovili tudi možne posledice, ki se pojavijo kot rezultat mobinga in kako te posledice vplivajo na organizacijo in na zaposlene. Izkazalo se je, da so splošna utrujenost, nezmožnost koncentracije pri delu ter razočaranje največkrat posledice mobinga. Kot pomoč pri preprečevanju mobinga smo predlagali preventivne ukrepe s strani posameznikov in s strani organizacije. Anketiranci menijo, da sta zaupati nadrejenemu ter nagovor napadalca najbolj ustrezna ukrepa za preprečitev mobinga s strani posameznika. Prav tako se je izkazalo, da sta ukrepa sankcije zoper napadalce ter izobraževanje zaposlenih o mobingu in njegovih posledicah najbolj ustrezna za preprečitev mobinga s strani organizacije.
Keywords: mobing, trpinčenje, psihično nasilje, Biotehniški center Naklo, konflikt
Published: 13.09.2018; Views: 969; Downloads: 141
.pdf Full text (952,91 KB)

82.
Nekateri vidiki družine in delinkvence v delih Majde Pšunder
Asja Ertl, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo proučili nekatere vidike družine in delinkvence v delih pedagoginje Majde Pšunder. Izhajali smo iz njene biografije, saj se je avtorica na svoji bogati akademski poti ukvarjala tudi s področjem družine in odklonskosti mladih. Za potrebe naloge smo izbrana dela, ki se tako ali drugače navezujejo na omenjeno tematiko, kronološko razvrstili in predstavili njihove pomembne vsebinske značilnosti, teoretična izhodišča in rezultate raziskav. Družina je primarna družbena skupina, ki z vzorom, postavljanjem mej, doslednostjo, komunikacijo in učenjem samostojnosti in svobode, otroka usmerja na pot življenja. Z odraščanjem in vključevanjem v vzgojno-izobraževalne institucije otroku ni več družina edini identifikacijski vzorec. Pojavijo se tudi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na otrokovo dojemanje sveta in odklonsko vedenje, ki se najpogosteje kaže v šoli. Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova z izdelanim vzgojnim načrtom, ki v primeru otrokovega odklonskega vedenja poseže po alternativnih vzgojnih ukrepih in kasneje tudi po pravnih vzgojnih ukrepih. Za uspešen razvoj mladostnika in adolescenta je pomembno sodelovanje staršev in učiteljev. Za potrebe magistrskega dela smo z avtorico opravili osebni individualni vodeni intervju, ker so nas zanimali njeni motivi za akademsko pot, za raziskovanje tega področja, njeni cilji in zadovoljstvo. Izvedli pa smo še intervjuje s sedmimi sodelavci prof. dr. Majde Pšunder.
Keywords: Majda Pšunder, družina, šola, vzgoja, delinkvenca, nasilje
Published: 24.08.2018; Views: 275; Downloads: 52
.pdf Full text (755,20 KB)

83.
Medvrstniško nasilje in otroci z motnjo v duševnem razvoju v osnovnih šolah s prilagojenim programom
Živa Žovlje, 2018, master's thesis

Abstract: Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami zaradi svoje drugačnosti velikokrat bolj izpostavljeni medvrstniškemu nasilju. V magistrski nalogi smo se odločili raziskati pojav medvrstniškega nasilja pri učencih z motnjo v duševnem razvoju v osnovnih šolah s prilagojenim programom. Dotaknili smo se tudi teme preventive pred pojavom nasilja ter kakšne ukrepe izvaja osnovna šola s prilagojenim programom pri pojavu nasilja. Prav preventiva je izredno pomembna, da ne bi prišlo do pojava medvrstniškega nasilja. V nalogi je predstavljeno, kako je opredeljen pojem medvrstniškega nasilja, vrste in oblike medvrstniškega nasilja, dejavniki medvrstniškega nasilja, kdo so vpleteni v medvrstniško nasilje ter njihove značilnosti. Predstavimo zmanjševanje pojava medvrstniškega nasilja, kjer opišemo vlogo šolo, učiteljev, otrok in preventivne ter intervencijske programe v Sloveniji. Poudarek v nalogi je na učencih s posebnimi potrebami ter pojavom medvrstniškega nasilja, natančneje pri učencih z motnjo v duševnem razvoju. V raziskavi smo se osredotočili na eno institucijo, in sicer osnovno šolo s prilagojenim programom. Zanimalo nas je, kako pogost je pojav medvrstniškega nasilja, kako so učitelji seznanjeni s problematiko medvrstniškega nasilja ter kakšni so njihovi ukrepi ter preventivne dejavnosti pred pojavom nasilja.
Keywords: medvrstniško nasilje, otroci s posebnimi potrebami, otroci z motnjo v duševnem razvoju, osnovna šola s prilagojenim programom.
Published: 24.08.2018; Views: 736; Downloads: 161
.pdf Full text (1,23 MB)

84.
Ugotavljanje značilnosti kaznivih dejanj nad starejšimi s strani družinskih članov na podlagi spisov državnih tožilstev
Andreja Repinc, 2018, master's thesis

Abstract: Z naraščanjem števila prebivalstva dramatično narašča tudi število starejših ljudi v sodobni družbi. Ker gre pri staranju za zapleten proces, ki vpliva na zmanjšanje gibalnih in funkcijskih sposobnosti osebe, so starostniki nemalokrat žrtve različnih kaznivih dejanj. Magistrsko delo se osredotoča na značilnosti kaznivih dejanj nad starejšimi, ki so bila storjena s strani družinskih članov. V družini, ki velja za varno okolje, so starejši lahko viktimizirani na različne načine, in sicer fizično, psihično, finančno, spolno, ali pa so žrtve zanemarjanja. Starejši ljudje so pogosto odvisni od družinskih članov, med njimi je vzpostavljen zaupen odnos, kar žrtvam preprečuje, da bi ukrepali zoper svoje najbližje. Za starejše, ki so fizično šibkejši in bolj ranljivi od mlajših starostnih skupin, so lahko posledice viktimizacije še posebej resne. V raziskovalnem delu so predstavljene ugotovitve, ki temeljijo na analizi podatkov, pridobljenih iz kazenskih spisov okrožnih državnih tožilstev v Krškem, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju ter v Slovenj Gradcu. Medtem ko med oškodovanci prevladuje ženski spol, so obdolženci večinoma moški. Oškodovanke obdolžencev, s katerim največkrat bivajo na istem naslovu, ne prijavijo takoj, torej ne gre za enkraten dogodek. Kadar so pristojni organi obveščeni o kaznivem dejanju, so najpogosteje naznanitelji oškodovanci ali drugi družinski člani. Večino obdolžencev policija predhodno še ni obravnavala zaradi drugih kaznivih dejanj. Oškodovanci so izpostavljeni različnim oblikam viktimizacije, ki pa ni vezana na spol obdolženca. Tako kot se pri moških obdolžencih različne oblike viktimizacije ne pojavljajo enako pogosto, tudi ne velja, da so ženske obdolženke največkrat odgovorne za razne oblike zanemarjanja.
Keywords: starejši, starostniki, kazniva dejanja, nasilje, družinski člani, tožilski spisi, magistrska dela
Published: 18.07.2018; Views: 598; Downloads: 68
.pdf Full text (2,19 MB)

85.
Intervencija policije v družinskih sporih in nasilju
Simon Jere, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje v družini je pojav v družbi, ki je v naši zakonodaji označen kot kazniv. Raziskovali smo omenjeno dejanje s pomočjo slovenskih in tujih virov, da bi si pridobili neko predstavo oziroma »sliko« o tem, kaj vse omenjeno dejanje zajema, v kolikšni meri je prisotno na naših tleh in kako je z njim izven slovenskih meja. S kaznivimi dejanji v Sloveniji se sooča na prvem mestu policija, ki intervenira pri družbi nevarnih dejanjih. Osredotočili smo se na posebno vrsto kaznivega dejanja, ki ga definira zakonodaja, to je nasilje v družini. V delu smo predstavili pojmovanje nasilja in iskali pristojne organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam. Ugotovili smo, da poleg policije lahko k pomoči žrtvam pripomorejo Centri za socialno delo z njihovimi storitvami in s svetovanji ter nudenjem psihične opore prav tako vsi posamezniki. V delu se je nasilje v družini razdelilo na več delov, ki se običajno prikazujejo v kombinaciji in ne samostojno. Obstajajo znaki, ki bi jih moral vsakdo prepoznati, da bi vedel, da se nad njim ali bližnjim dogaja nasilje. Nasilje se lahko prijavi na več načinov, tako preko telefonske linije kot tudi preko spleta ali kar neposredno na policijsko postajo. Povzeli smo nekaj raziskav in ugotovili, kateri spol prevladuje pri izvršitvi nasilja, kdo največkrat prijavi nasilje, kakšni so razlogi za neprijavo nasilja in podobno. Po podani prijavi morajo pristojne organizacije kar se da hitro odreagirati in ukrepati. S pomočjo tujih virov smo ugotovili, da v primerih, ko gre za nasilje policisti pridejo na kraj v manj kot 10 minutah. Navedli smo še nekatere načine, s katerimi se lahko pripomore k zmanjševanju nasilja. K navedenim pripomorejo tako pristojne organizacije kot tudi mi sami, v vlogi posameznikov. V delu nas je zanimal eden izmed ukrepov policistov, to je prepoved približevanja in pogoji za uporabo le tega.
Keywords: policija, policijsko delo, intervencije, nasilje, spori, nasilje v družini, diplomske naloge
Published: 13.07.2018; Views: 622; Downloads: 101
.pdf Full text (559,43 KB)

86.
Nasilje psihiatričnih bolnikov in vloga policije v Republiki Sloveniji
Kaja Ribežl, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Duševno zdravje v Republiki Sloveniji od leta 2008 ureja Zakon o duševnem zdravju. Na podlagi drugega odstavka tega člena pa je ministrstvo izdalo tudi Pravilnik o načinu sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno službo ter policijo, ki velja od leta 2009. Pred tem sta to področje urejala Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o nepravdnem postopku. Duševna motnja je bolezen, ki lahko prizadene vsakega posameznika na različne načine in v kateremkoli življenjskem obdobju. Tem so skupne motnje bioloških in psiholoških funkcij, ki prizadenejo mišljenje, zaznavanje, čustvovanje, vedenje, spomin in prepoznavanje. Kadar je bolnik duševno bolan, lahko izgubi stik z realnostjo in občutek za razumevanje svojih dejanj. Zaradi vpliva duševne motnje pa lahko bolnik hkrati postane nasilen do ljudi okoli sebe kot tudi do samega sebe. Policisti se z duševnimi bolniki srečujejo tako v psihiatričnih bolnišnicah kot tudi izven nje. Lahko so v pomoč zdravstveni službi ali pa se z bolniki soočijo v okviru intervencije. Prepričanje, da so duševno motene osebe bolj nasilne, ne drži popolnoma. Povišana nasilnost, ki je največkrat usmerjena proti samemu sebi, se navadno pojavi le v obdobju poslabšanja določene bolezni. Večjo nevarnost za druge predstavljajo ljudje, ki imajo osebnostne motnje. V diplomski nalogi smo pregledali zakonodajo, ki ureja področje duševnega zdravja. Pregledali smo tudi literaturo, ki opisuje postopke načina reševanja, kadar se policist sooči z nasilnimi psihiatričnimi bolniki. Z anketnim vprašalnikom pa smo skušali ugotoviti, kako pogosto pride do soočanja policije z nasilnimi psihiatričnimi bolniki in njihovo usposobljenost za reševanje tega problema.
Keywords: psihiatrija, duševno zdravje, duševni bolniki, nasilje, neprostovoljna hospitalizacija, policija, policijska pooblastila, diplomske naloge
Published: 12.07.2018; Views: 758; Downloads: 149
.pdf Full text (1,10 MB)

87.
Nasilje za štirimi stenami: ko mladostnik izvaja nasilje nad starši
Sara Babič, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava problematiko nasilja mladostnikov nad starši. Prve omembe tega problema segajo v pozna sedemdeseta prejšnjega stoletja in od tedaj je raziskovanje omenjene oblike nasilja v družini doživelo razmah, predvsem na območju Amerike in Kanade, v Sloveniji pa zaenkrat še ni izvedene empirične študije o značilnostih nasilnega vedenja mladostnikov nad starši. Z raziskavo osebnih izkušenj mladostnikov, ki izvajajo nasilje nad starši, staršev, ki so žrtve tovrstnega nasilja in strokovnih delavcev, smo želeli prepoznati dejavnike ter značilnosti nasilnega vedenja mladostnikov nad starši. Uporabljena je bila kvalitativna metoda z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. Ugotovili smo, da so psihično, finančno in fizično nasilje najpogostejše oblike nasilja, ki ga mladostniki izvajajo nad svojimi starši, še posebej so kot žrtve izpostavljene matere. Običajno se nasilno vedenje pojavi v času zgodnje adolescence (med 12. in 15. letom), čeprav tudi pojav pred desetim letom starosti ni zanemarjen. Najpogosteje omenjeni vzroki nasilja mladostnikov nad starši so: izkušnje z izpostavljenostjo nasilju v družini in medvrstniškemu nasilju, vsedopuščajoča vzgoja, avtoritarna vzgoja, zloraba različnih substanc ter vrstniška družba. Pojavnost tovrstne oblike nasilja je pogostejša v enostarševski družini, ki se je oblikovala tako, da je mati zapustila nasilnega partnerja in samostojno zaživela s svojim otrokom. Področje nasilja v družini je v Sloveniji urejeno z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008, ki je bil v letu 2016 dopolnjen in spremenjen, določa pa formalne pristojnosti institucijam, ki se ukvarjajo z obravnavo nasilja v družini. Področje nasilja mladostnikov nad starši pa ni posebej opredeljeno v tem zakonu in tudi ne v ostali obstoječi zakonodaji. Zaznana je prikritost tovrstnega nasilja pri nas, kajti starši zaradi občutka sramu in krivde pogosto ne želijo govoriti o nasilju, ki ga mladostnik izvaja nad njimi in posledično ne poiščejo ustrezne pomoči.
Keywords: mladostnik, nasilje nad starši, izpostavljenost nasilju v družini, vzgoja
Published: 06.03.2018; Views: 883; Downloads: 187
.pdf Full text (1,21 MB)

88.
Umori v družini v Sloveniji - analiza in primerjava izbranih slovenskih primerov
Katja Premerl, 2017, master's thesis

Abstract: Družina je skupnost, v kateri bi morala prevladovati brezpogojna ljubezen, zaupanje, medsebojno razumevanje in podpora. Čustva članov družine se med seboj neizogibno prepletajo, medosebne emocije so torej razpete na vse aspekte družinskih odnosov in tako vplivajo na številne družinske interakcije. Zaradi kompleksnosti družinskega življenja pogosto prihaja do raznovrstnih konfliktov v skupnosti ali celo do različnih oblik nasilja v družini. Našteti dejavniki so pogosto povod umora v družini. Dejanje je lahko spodbujeno z določenim motivom, ki je velikokrat v povezavi z maščevanjem, ljubosumjem, ekonomskimi koristmi ali le kot odgovor na nezadovoljstvo z družinskimi razmerami. Storilci umora v družini so največkrat moški srednjih let, žrtve pa njihove partnerice ali otroci. Umori med ostalimi krvnimi sorodniki so manj pogosti. Dejanje je po navadi storjeno v afektu in ni v naprej načrtovano. Storilec velikokrat po izvršenem dejanju stori samomor ali njegov poskus. Način izvršitve in uporabljeno morilsko orodje ali orožje se od primera do primera razlikuje, večinoma pa se umori v družini zgodijo doma ali na dobro poznanem kraju. Umori v družini ostajajo veliko neraziskano polje. Področje tovrstnih umorov preiskovalnim organom predstavlja določeno problematiko, ključnega pomena za preprečevanje le-teh pa je odkrivanje nasilja v družini in odpravljanje njegovih vzrokov, saj je v večini primerov dejanje posledica trajnega nasilja v družini, ki ga je težko odkriti in preprečiti.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, umori, Slovenija, primeri, analize, magistrska dela
Published: 21.02.2018; Views: 1066; Downloads: 264
.pdf Full text (924,85 KB)

89.
Nasilje nad otroki in vloga vzgojitelja
Jana Vizjak, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Predšolski otroci so najbolj občutljiv del naše družbe. Zaradi današnjega sistema in tempa življenja veliko otrok svoj čas in večino otroštva preživi v vrtcu. Odrasli smo otroku dolžni nuditi okolje, v katerem se bo počutil varno in predvsem ljubeče. Pomemben faktor je tudi senzibilen vzgojitelj, ki bo otroka ves čas spodbujal in hkrati spremljal njegov razvoj zavedajoč se, da je pravica vsakega otroka, da živi z ljudmi, ki mu dajejo varno zavetje. Odrasli oz. vsi starši bi se morali zavedati odgovornosti in dolžnosti, da zagotovijo otroku tako fizično kot čustveno varnost. Če tega niso sposobni, je dolžnost drugih odraslih (vzgojitelji, učitelji, strokovni delavci, itn.), ki z otrokom delajo ali so kako drugače vključeni v otrokovo življenje, da mu omogočijo življenje brez nasilja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o občutljivosti vzgojitelja na pojav nasilja. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev iz celotne Slovenije. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali anketiranci prepoznajo posledice nasilja in ali ga zanjo povezati z oblikami nasilja. Prav tako smo ugotavljali ali poznajo svojo vlogo, se zdijo dovolj informirani in ali odreagirajo na opaženo problematiko nasilja ter kako. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih kasneje obdelali v programu SPSS. Raziskava je pokazala, da so vzgojitelji veliko bolj kompetentni, stabilni pri svojem delu. Na takšne podatke pa seveda vplivala tudi njihova delovna doba.
Keywords: nasilje nad otroki, vloga vzgojitelja, zloraba otrok
Published: 19.12.2017; Views: 1012; Downloads: 216
.pdf Full text (1,29 MB)

90.
Doživljanje in izražanje medvrstniškega nasilja pri nadarjenih učencih
Vesna Podpečan, 2017, master's thesis

Abstract: Tema magistrske naloge je medvrstniško nasilje; naš namen je bil analizirati, ali so nadarjeni učenci v osnovnih šolah vključeni v medvrstniško nasilje in kako. Osredotočili smo se tako na njihovo doživljanje (vloga žrtve) kot tudi izražanje medvrstniškega nasilja (vloga nasilneža). Z magistrskim delom smo želeli raziskati, v kolikšni meri je medvrstniško nasilje prisotno pri nadarjenih učencih v primerjavi z njihovimi vrstniki, tj. normativnimi učenci. V raziskavi je sodelovalo 200 učencev iz različnih šol, ki so obiskovali 6., 7., 8. in 9. razred. Izmed celotnega vzorca je bilo 23,5 % učencev identificiranih kot nadarjenih. Za pridobivanje podatkov o vključenosti učencev v različne oblike medvrstniškega nasilja smo uporabili uveljavljen vprašalnik “Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli”, katerega avtorji so Cheng, Chen, Liu in Chen (2011, povzeto po Pečjak, 2014). Rezultati naše raziskave so pokazali, da tako v doživljanju kot izražanju medvrstniškega nasilja ne obstajajo statistično pomembne razlike med učenci, ki so identificirani kot nadarjeni, in normativnimi učenci. Ne glede na nadarjenost učencev se približno enako pogosto pojavljajo različne oblike nasilja pa tudi vloge, v katerih se pojavljajo učenci.
Keywords: nadarjeni učenci, medvrstniško nasilje, šola, vrstniki, dejavniki medvrstniškega nasilja
Published: 19.12.2017; Views: 739; Downloads: 126
.pdf Full text (1,08 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica