| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 433
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
Nasilje nad ženskami, vloga državnih organov in pravni postopek
Urška Repnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo nasilje nad ženskami kot posledico nasilja v družini oziroma v partnerskem odnosu. Bistvo naloge je raziskati razkorak med obstoječo zakonodajo in prakso ter ugotoviti, kako je ženska kot žrtev zaščitena. Porajajo se nam vprašanja: ali je zakonodaja zasnovana tako, da nas lahko popolnoma zaščiti pred povzročitelji nasilja, ali je ustvarjena za beneficijo žrtve in ali obstajajo napake v postopkih, zaradi katerih lahko žrtev konča tragično. Obstaja veliko število aktov, katerih namen je zaščititi ženske pred nasiljem. V nalogi smo utemeljili najobsežnejši obstoječi mednarodni akt, ki določa oz. nalaga državam pogodbenicam obveznosti za preprečevanje nasilja nad ženskami, Istanbulsko konvencijo. Ta dokument si med drugim prizadeva spremeniti tako razmišljanje moških kot tudi žensk, ki še niso presegli močno zakoreninjenega prepričanja o neenakovrednem položaju spolov v družbi. Konvencija označuje nasilje nad ženskami kot kršitev človekovih pravic in predstavlja nov mejnik evropskih in zato tudi slovenskih standardov na področju nasilja nad ženskami. Da bi potrdili naše teoretične ugotovitve, smo v praktičnem delu naloge intervjuvala subjekta, ki sta neposredno povezana z nasiljem nad ženskami. Tako smo intervjuja opravili z žrtvijo nasilja, ki ima izkušnje tako s samim dejanjem nasilja kot tudi s celotnim pravnim postopkom, ki mu je sledil, ter z regijsko koordinatorko za obravnavo nasilja na centru za socialno delo. Zanimalo nas je, ali je medinstitucionalni pristop državnih organov in nevladnih institucij ključen za zmanjšanje nasilja, ali sodelovanje med organi deluje v praksi, ali je zakonodaja na področju nasilja nad ženskami v Sloveniji tako dorečena, da zagotavlja uspešno in urgentno reševanje postopkov, in ali je ženska kot žrtev nasilja v predkazenskem in kazenskem postopku popolnoma varna pred povzročiteljem. Vsak od sodelujočih ima v postopku ključno vlogo pri izidu in nenazadnje varnosti žrtve nasilja, pa naj bo to sama žrtev, policist, delavka centra za socialno delo, tožilec ali sodnik, saj ima lahko vsaka napaka, do katere pride v postopku, za žrtev tragične poledice.
Keywords: diplomske naloge, nasilje nad ženskami, zakonodaja, pravni postopek, državni organi, ukrepi
Published: 11.12.2018; Views: 895; Downloads: 140
.pdf Full text (472,92 KB)

72.
Nasilje in predšolski otroci
Tanja Nahberger, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali nasilje pri predšolskih otrocih ter dejavnike, ki vplivajo nanj. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. O nasilju dandanes govori vse več ljudi. Najverjetneje ravno zato, ker je danes v naših življenjih prisotnega več nasilja kot nekoč. Zavedati se moramo, da se že najmlajši otroci srečujejo z različnimi vrstami nasilja, kar lahko močno vpliva na njihov nadaljnji razvoj in življenje. Pomembno pa je tudi, da se nasilja zavedamo ter ga poskušamo čim bolj preprečevati. V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli raziskati, kaj je nasilje ter katere vrste nasilja poznamo. Vsako izmed vrst nasilja smo na kratko predstavili. Ker se po našem mnenju največ nasilja v predšolskem obdobju dogaja ravno v otrokovi družini, smo raziskali tudi to poglavje, in sicer z vidika prepoznavanja otroka, ki je žrtev nasilja v družini, predstavili pa smo tudi načine, kako tem otrokom pomagati. Raziskali smo, kateri dejavniki vplivajo na nasilno vedenje oziroma so lahko povod za takšno vedenje, npr. mediji, vrstniki ipd. V empiričnem delu smo poskušali ugotoviti, kako nasilje ocenjujejo starši predšolskih otrok. Raziskava je temeljila na tem, kako starši ocenjujejo nasilje oziroma kaj po njihovem mnenju nasilje sploh je. Povprašali smo jih tudi o tem, ali svojim otrokom dopuščajo gledanje nasilnih vsebin ter ali se z njimi pogovarjajo o nasilju. Želeli smo ugotoviti, kakšna je povezava med (ne)nasilnim vedenjem predšolskih otrok in izobrazbo njihovih staršev ter ali obstajajo razlike v vedenju predšolskih otrok glede na izobrazbo njihovih staršev. Raziskali smo tudi, kaj po mnenju staršev najbolj vpliva na nasilno vedenje otrok: mediji, vrstniki ali družina. Menimo, da je mnenje staršev glede nasilja in njegovega preprečevanja izredno pomembno, saj so predšolski otroci večinoma odvisni od njih ter njihovih ravnanj in mnenj.
Keywords: Nasilje, predšolski otrok, starši predšolskega otroka, mediji, vrstniki, družina s predšolskim otrokom.
Published: 03.12.2018; Views: 492; Downloads: 100
.pdf Full text (1,89 MB)

73.
Vrste in oblike medvrstniškega nasilja v vrtcu in prvi triadi osnovne šole
Nastja Topolovec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil podrobneje spoznati medvrstniško nasilje in razširjenost tega v vrtcih in nižjih razredih osnovne šole. Delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu je opisano, kaj sta nasilje in agresija, pojasnjen je pomen besede »bullying«. Podrobneje so predstavljeni medvrstniško nasilje, vrste in oblike omenjenega nasilja, izpostavljeni so udeleženci nasilja ter kakšno vlogo igrata starost in spol v povezavi z vrstniškim nasiljem, podane so lastnosti posameznih udeležencev, da bi se s tem omogočilo boljše zaznavanje omenjene problematike. V delu je predstavljeno, kako pomagati žrtvi in nasilnežu. V empiričnem delu je bila s pomočjo anketnih vprašalnikov izvedena raziskava o medvrstniškem nasilju v vrtcih in nižjih razredih osnovne šole. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji prvega, drugega in kombiniranega oddelka in učitelji, ki so zaposleni v nižjih razredih osnovne šole. S pomočjo raziskave se je ugotavljalo, ali anketiranci zaznavajo medvrstniško nasilje pri otrocih, s katerimi delajo, katere oblike nasilja najpogosteje zaznavajo, kateri so najpogostejši vzroki vrstniškega nasilja, kaj storijo v primeru, ko zaznajo medvrstniško nasilje. Anketirance se je povprašalo tudi po njihovem mnenju in pogledu na omenjeno nasilje. Zbrani podatki so bili obdelali v programu SPSS. V delu so bile postavljene tudi štiri hipoteze. Hipoteza 1, ki pravi, da se medvrstniško nasilje pogosteje pojavlja pri otrocih v prvi triadi osnovne šole kot v vrtcu, je bila ovržena. Hipoteza 2, ki pravi, da se fizično nasilje pogosteje pojavlja pri dečkih, je bila delno potrjena, hipoteza 3, ki pravi, da se pri mlajših otrocih v vrtcu pogosteje pojavlja fizično nasilje kot pri starejših otrocih v vrtcu in pri otrocih v šoli, je bila ovržena, hipoteza 4, ki pravi, da se pri otrocih v osnovni šoli pogosteje pojavlja psihično nasilje, pa je bila delno potrjena. Prikazani so tudi rezultati in interpretacije anketnega vprašalnika.
Keywords: Medvrstniško, nasilje, nasilneži, otroci, šola, vrtec, žrtve.
Published: 28.11.2018; Views: 705; Downloads: 170
.pdf Full text (1,29 MB)

74.
Pojavnost nasilnega vedenja pri pacientih z duševno motnjo v odnosu do zdravstvenih delavcev v socialno varstvenem zavodu
Irena Hödl, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišče: Agresije in nasilja nad zdravstvenimi delavci je vedno več, več kot na drugih delovnih mestih. V svetovnem merilu je agresija in nasilje nad zdravstvenimi delavci nacionalni in svetovni problem. Nasilno vedenje je pogostejše pri pacientih z duševno motnjo. Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti pojavnost, oblike in dejavnike tveganja nasilja nad zaposlenimi v posebnem socialno varstvenem zavodu. Raziskovalna metodologija: Podatke v empiričnem delu smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika Perception of Prevalence of Aggression Scale (POPAS) in na podlagi zapisa Poročila o incidentu med stanovalci in zaposlenimi v socialno varstvenem zavodu od leta 2015 do 2017. Podatke smo kvantitativno obdelali in analizirali. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni močno izpostavljeni verbalnemu nasilju, kot so napadi brez jasnih groženj in pasivnemu nasilnemu vedenju. Manj so izpostavljeni fizičnemu in spolnemu nasilju. Ugotovili smo, da se več kot dve tretjini nasilja nad zaposlenimi dogaja na varovanih oddelkih, največ v popoldanskem času. V več kot polovici primerov zaposleni izpolnijo list incidenta med stanovalci in zaposlenimi le občasno ali nikoli. Dejavniki tveganja za nasilje so poslabšano zdravstveno stanje in uživanje psihoaktivnih substanc. Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci so na delovnem mestu izpostavljeni različnim oblikam nasilja. Vodstvo in vsi zaposleni bi se morali zavedati, kako pomembno je poročanje o nasilnih dogodkih. Na nivoju zavoda in tudi države bi morala biti sprejeta enotna doktrina ničelne tolerance do nasilja.
Keywords: agresija in nasilje, zaposleni, psihiatrično osebje, zdravstvena nega, izobraževanje in varnost.
Published: 15.11.2018; Views: 546; Downloads: 109
.pdf Full text (960,00 KB)

75.
Kibernetsko nadlegovanje otrok na območju Pomurja
Maša Škafar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Svet je dandanes postal povsem odvisen od dostopa in izmenjavanja informacij preko interneta, v zadnjih letih pa so se mu še pridružile še druge oblike komuniciranja, ki združujejo prebivalce v globalnem kibernetskem prostoru. S tem, ko se je internet razširil, so nastale kibernetske grožnje in več spletnega kriminala. V diplomskem delu se ukvarjamo s kibernetskim nadlegovanjem otrok v pomurski regiji. Raziskava, ki smo jo izvajali na treh različnih osnovnih šolah v Pomurju, je pokazala, da otroci zelo zgodaj vstopajo v kibernetski prostor, računalnik namreč v velikem deležu uporabljajo že v starosti med 5 in 7 let. Skoraj vsak osnovnošolec ima tudi svoj mobilni telefon, preko katerega najpogosteje tudi dostopajo do interneta. Večina jih na internetu preživi 1 do 2 uri na dan. Več kot polovici otrok pa starši ne omejujejo časa, preživetega na internetu oz. s pametnimi napravami. Raziskava je pokazala tudi, da se večina otrok sicer ni srečala z takšno vrsto neželene pošte, da bi se ob tem ustrašila za svojo varnost, a vendar tudi rezultat tistih, ki so se s to neprijetno izkušnjo že srečali, ni zanemarljiv. Ravno tako smo postavili v obzir dejstvo, da ni nujno, da otroci vedo oz. se zavedajo, da so bili žrtev kibernetskega nasilja. Otroci, ki se jih ne osvešča dovolj na tem področju, morda niti ne zaznajo nevarnosti ali pa se jim zdi nekaj samoumevnega in povsem običajnega. Bistvenega pomena je torej, da se prioritetno starši kot tudi šola kot vzgojna ustanova v večji meri vključujejo v osveščanje in tudi nadzor nad otroki v času rabe kibernetskega prostora. Otroci so namreč najšibkejši člen naše družbe, ki še ne znajo in niso sposobni v popolni meri skrbeti za svojo varnost. Pri tem je ključnega pomena, da vedo, da se nevarnosti v kibernetskem prostoru sicer ni moč popolnoma izogniti, vendar naj vedo, da se v situaciji lahko in tudi morajo takoj obrniti na odraslo osebo, starše ali učitelje. V težavah pa se lahko obrnejo tudi na pristojne organizacije.
Keywords: diplomske naloge, kibernetski prostor, kibernetsko nadlegovanje otrok, kibernetsko nasilje, Pomurje
Published: 25.10.2018; Views: 437; Downloads: 88
.pdf Full text (850,29 KB)

76.
Uporaba družbenih omrežij in kibernetsko nasilje med mladostniki
Tilen Hočevar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes je težko predvideti doseg in smernice razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Še težje je prevideti človekov ali pa družbeni odziv najrazličnejše moderne tehnologije na naše vedenje, mišljenje, odnose in podobno. Lahko rečemo, da so pametni telefoni in tablice, tako rekoč, postale del nas. Samo, da smo malo dlje časa odsotni od svoje naprave, že občutimo nekakšen občutek nelagodja. Že odrasli ljudje, ki so načeloma čustveno zreli in stabilni ter imajo razdelane vrednotami in prioritete, imajo težave z obvladovanjem te »nove droge«. Otroci in mladostniki, pa se bistveno težje nadzorujejo in v prepogosti uporabi tehnologije, ne vidijo nobenih slabosti, temveč zgolj prednosti. V prvi vrsti zabavo in zadovoljstvo. V diplomski nalogi smo se osredotočili na mladostnike, ki obiskujejo 9. razred osnovne šole. So v zelo pomembnem življenjskem obdobju, saj so že, ali pa tik pred puberteto. Adolescentom je zelo pomembno, da pogosto navezujejo stike z novimi ljudmi in redno dobivajo potrditev, da so sprejeti s strani svojih sovrstnikov. Še nedolgo tega, je večina socializacije v tem obdobju, potekala v šoli, igriščih in ulicah. Danes pa to vlogo prevzemajo družbena omrežja. Kar naenkrat smo iz pristnih in resničnih odnosov, prešli na plitke virtualne odnose. Otroci in mladostniki, se ne igrajo in družijo več na ulicah in igriščih, temveč se vedno pogosteje zapirajo v svoj virtualni svet. Pri tem pa nastane problem, da ne razvijajo pomembnih socialnih veščin, ki pridejo v ospredje, predvsem v kasnejših življenjskih obdobjih. Kmalu bomo prišli do točke, ko bodo mladim pristni, medosebni odnosi s prijatelji in družino, postali nepomembni. Njihova potreba po sprejetosti, pa bo veliko lažje in hitreje, zadovoljena s pomočjo družbenih omrežij. Poleg vseh omenjenih slabosti povezanih z modernim tehnološkim razvojem, pa vedno večji problem predstavlja kibernetsko nasilje. Obseg in posledice spletnega nasilja, so bistveno večje kot pri tradicionalnem nasilju. Na srečo, se vedno več ljudi zaveda kompleksnosti pojava ter potrebe po raziskovanju in prevenciji kibernetskega nasilja, zlasti med mladostniki.
Keywords: diplomske naloge, družbena omrežja, mladostniki, socialni kapital, socialne veščine, kibernetsko nasilje
Published: 23.10.2018; Views: 358; Downloads: 85
.pdf Full text (1,21 MB)

77.
Nasilje nad otroki v družini in vloga pristojnih institucij
Urša Baloh, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi bomo predstavili problematiko nasilja nad otroki v družini. Povzeli bomo zgodovino nasilja in posledice, ki jih pustita nasilje in zanemarjanje pri otrocih. Opredelili bomo zakonsko zaščito otrok v Sloveniji in pregledali statistične podatke o nasilju v družini za zadnja tri leta. Predstavili bomo pomembnost prepoznavanja nasilja nad otroki, obravnavo nasilja in ravnanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter izpostavili institucije, ki so vključene pri obravnavi nasilja, ko je le-to prijavljeno. Opisali bomo možnosti prijave nasilja, vlogo policije, centra za socialno delo in sodelovanje z drugimi institucijami oziroma ustanovami. Povzeli bomo tudi vlogo države pri urejanju družinskih razmerij. Ni dvoma, da je nasilje nad otroki v družini kompleksen in večplasten pojav, ki se vedno bolj širi na različna področja v družbi. Takšno nasilje je vsekakor dejanje, ki ima hude posledice za razvijajočega se posameznika. Otrok, ki bi moral biti obdan z ljubeznijo, varnostjo, veseljem in radostjo; doživi grenko izkušnjo, ki ga lahko zaznamuje za vse življenje. Naš vsakdanjik prinaša spremembe v načinu našega življenja, razmišljanja in sprejemanja tovrstnih pojavov v družbi. Nasilje v družini je problem, katerega ne smemo spregledati. To nasilje je še toliko bolj zaskrbljujoče, če so žrtve otroci. V Sloveniji smo o problematiki nasilja v družini začeli govoriti šele v zadnjem desetletju. Omenjeno nasilje najpogosteje doleti člane družine, ki so najšibkejši člen, torej otroci. Država je zato z Zakonom o preprečevanju nasilja (2008) uredila in razdelila naloge državnim organom, da pri takšnih dejanjih ukrepajo tako, da bo najbolje za otroka in njegovo varnost in korist. Tukaj je ključnega pomena, da je vsak strokovni delavec, ki je pristojen za ukvarjanje na področju nasilja v družini, izkušen, sposoben, izobražen in prilagodljiv za sodelovanje z ostalimi strokovnimi delavci.
Keywords: diplomske naloge, nasilje, otroci, družina, institucije
Published: 18.10.2018; Views: 455; Downloads: 77
.pdf Full text (1,06 MB)

78.
Naraščanje nasilja na socialnih omrežjih - kriminološki vidik
Žiga Ramšak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali nasilje na socialnih omrežjih. Moderni čas namreč vpliva tudi na razvoj tehnologije, saj je pri mladostnikih odprl novo vejo nasilja, t.i. spletno nasilje. Aktivnost na socialnih omrežjih, kjer poteka komunikacija, daje ljudem občutek sprejetosti in tako pozitivno vpliva na zdravje posameznikov, po drugi strani pa splet omogoča anonimnost in občutek varnosti tistim, ki mislijo, da lahko brez posledic na spletu počnejo vse, kar se jim zahoče. Ugotovili smo, da obstaja več vrst spletnega nasilja: izmenjava fotografij z intimno vsebino (seksting), veselo pretepanje (happy slapping), žaljenje, zalezovanje, samoustrahovanje prevzem žrtvine identitete, objavljanje spremenjenih fotografij, žaljivih pesmi in krutih govoric. Storilci si preko spletnega nasilja ustvarjajo svoj položaj v družbi in tako izpadejo bolj priljubljeni med posamezniki. Problem pa ni le izvajanje spletnega nasilja, temveč tudi objavljanje nasilnih vsebin. Kriminalisti tukaj žal nimajo nobenih pooblastil, zato lahko največ storimo mi s prijavo neprimernih vsebin, ki bodo po pregledu ponudnika spletnega omrežja odstranjene. V tem delu smo obravnavali tudi » Facebook umor«, ki se je zgodil februarja lani. Izvedli smo anketo, kjer nas je zanimalo mnenje ljudi o nasilju na socialnih omrežjih, njegovem naraščanju in njihova soudeležba pri le tem. Rezultati kažejo, da ljudje poredko zasledijo nasilne vsebine na socialnih omrežjih, sami jih praktično skoraj ne objavljajo, na splošno pa so mnenja, da nasilje na socialnih omrežjih narašča. Predlagamo, da se na področju nasilja na družabnih omrežjih uredi kazenska zakonodaja in tako bistveno olajša delo kriminalistov pri preprečevanju in zmanjševanju nasilja na družabnih omrežjih.
Keywords: diplomske naloge, nasilje, socialno omrežje, spletno nasilje, kriminologija
Published: 18.10.2018; Views: 359; Downloads: 100
.pdf Full text (260,06 KB)

79.
Pojav nasilja v zasavskih vrtcih
Anja Bantan, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje nas v zadnjih nekaj desetletjih spremlja vsepovsod. Vsak pa se mora pri sebi odločiti, kako se bo ob pojavu nasilja odzval – ali bomo kaj storili za izboljšanje problema ali pa si bomo pred nasiljem samo zatisnili oči in odšli stran ter mu tako omogočili, da se še bolj razvije. Čeprav o nasilju govorimo le zadnjih nekaj let, pa to ne pomeni, da ga prej niso poznali, ampak pomeni samo to, da se o tem prej ni govorilo in da je bilo znano kot tabu tema. Treba se je zavedati, da nasilje vključuje vse nas, ne samo državnih ustanov. V Sloveniji se je leta 1989 pojavilo društvo, imenovano SOS. Namenjeno je reševanju in lajšanju socialnih stisk in težav ter izvajanju različnih oblik psihosocialne pomoči za ženske in otroke – žrtve nasilja v družini ter partnerskih in sorodstvenih zvezah – v okviru osnovnih in spremljevalnih programov društva. Vsi zaposleni v vrtcih in šolah pa smo dolžni, da vsako obliko nasilja, ki jo opazimo, tudi prijavimo. Diplomsko delo Pojav nasilja v zasavskih vrtcih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisovali, kaj je nasilje, predstavili njegove oblike ter tudi vlogo vrtca in vzgojiteljice pri prepoznavanju nasilja. V empiričnem delu smo raziskali, v kolikšni meri so nasilje v zasavskem vrtcu opazile vzgojiteljice.
Keywords: družina, nasilje, otroci, vrtec, vzgojiteljice
Published: 27.09.2018; Views: 342; Downloads: 68
.pdf Full text (1,08 MB)

80.
Vloga družbenih institucij v primeru nasilja nad moškim v družini
Maja Grahel, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo vlogo družbenih institucij (policija, center za socialno delo, zdravstvene ustanove in nevladne organizacije) v primeru nasilja nad moškimi v družini. Na to temo je, predvsem v Sloveniji, narejenih relativno malo empiričnih raziskav. Za potrebe naše raziskave smo uporabili kvalitativno metodo z izvedbo polstrukturiranih intervjujev, s katero smo preučevali, kako pogosto poiščejo pomoč družbenih institucij moški, za kakšne vrste nasilja najpogosteje gre in kakšen je profil moškega kot žrtve nasilja. Prav tako smo ugotavljali, kako se zaposleni odzovejo v družbenih institucij v primerih, ko moški poiščejo pomoč zaradi nasilja s strani ženske in ali ocenjujejo, da je nasilje ženske nad moškim enakovredno nasilju moškega nad žensko. Preverjali smo tudi vzroke manj pogostega ukrepanja moških v primerih nasilja s strani ženske. Rezultati kvalitativne raziskave so pokazali, da moški redko poiščejo pomoč družbenih institucij, najpogosteje pa jo poiščejo moški srednjih let zaradi fizičnega in psihičnega nasilja. Vsi intervjuvanci v primeru nasilja delujejo skladno z zakonom, ne glede na spol posameznika. Večina intervjuvancev ocenjuje, da nasilje ženske nad moškim glede na intenzivnost in posledice ni enakovredno nasilju moškega nad žensko. Prav tako so izpostavili prikritost nasilja žensk nad moškimi in premalo intenzivno družbeno obravnavo, ki ji je potrebno nameniti več pozornosti.
Keywords: moški, partnersko nasilje, nasilje nad moškimi, vloga družbenih institucij
Published: 24.09.2018; Views: 664; Downloads: 109
.pdf Full text (1,55 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica