| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 433
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
Analiza medijskega poročanja o videoigrah
Žiga Gomboc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Poročanje medijev o videoigrah se je skozi čas zelo spreminjalo: od revij za videoigre, spletnih mest za podajanje kritik o videoigrah do spletnih platform, namenjenim izključno videoigram. Medijsko poročanje je v zadnjih letih postalo bolj pozorno na donosnost videoiger in tekmovanj, povezanih z njimi. Širša populacija se že od samega začetka razvoja videoiger sprašuje, ali so videoigre lahko povezane z negativnimi in nasilnimi dejanji. Zato nas je zanimalo, kako mediji poročajo o videoigrah. Da bi prišli do ugotovitev, smo s pomočjo opazovanja in zastavljenih kriterijev podrobno analizirali primere medijskega poročanja.
Keywords: videoigre, medijsko poročanje, nasilje
Published: 14.01.2020; Views: 543; Downloads: 80
.pdf Full text (852,06 KB)

42.
Odnos izvajalcev zdravstvene nege do pacientov z alkoholnim opojem v urgentni obravnavi
Marko Majhenič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Zdravstvena obravnava pacienta, ki je ob osnovni bolezni tudi pod vplivom alkohola ali je v obravnavi zgolj zaradi akutnega alkoholnega opoja je zelo kompleksna. Namen zaključnega dela je bil proučiti odnos izvajalcev zdravstvene nege do opitih in nasilnih pacientov v času urgentne obravnave. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo za pregled domače in tuje strokovne literature uporabili deskriptivno metodo. Raziskovalni del temelji na kvantitativni metodi raziskovanja. Uporabili smo metodo anketiranja pri 70 izvajalcih zdravstvene nege v urgentnih ambulantah. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel. Rezultati: Raziskava je pokazala, da anketirani pogosto sodelujejo pri zdravstveni obravnavi opitega pacienta (PV = 3,0). V konflikte z opitimi pacienti prihajajo redko (PV = 2,3). Anketirani so mnenja, da se opiti pacienti največkrat obnašajo žaljivo (PV = 2,5), nekoliko manj je fizičnega nasilja (PV = 2,4). Ob tem se anketirani zaposleni pogosto počutijo jezno (PV = 2,9) in zgroženo (PV = 2,8), saj so prepričani, da opiti pacienti ogrožajo njihovo varnost (PV = 2,7). Diskusija in zaključek: Zaposleni v urgentnih ambulantah se pogosto srečujejo z opitimi in celo nasilnimi pacienti. Zdravstveno osebje mora zdravstveno oskrbo izvajati strokovno in profesionalno in ne glede na pacientovo vedenje in stanje si morajo tekom zdravstvene obravnave prizadevati spoštovati njegovo dostojanstvo in ostale pravice, ki mu kot pacientu pripadajo.
Keywords: odnos do pacienta, zdravstvena nega, dostojanstvo, nasilje
Published: 09.01.2020; Views: 479; Downloads: 129
.pdf Full text (871,16 KB)

43.
Medvrstniško nasilje v izbrani manjši osnovni šoli
Zala Gavrilov, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo raziskuje odkrivanje in ukrepanje v primerih medvrstniškega nasilja na izbrani manjši osnovni šoli. V teoretičnem delu se naloga osredotoča na definiranje posameznih oblik medvrstniškega nasilja in vlog, ki jih imajo vpleteni učenci. Teoretični del naloge zajema tudi opis možnih vzgojnih ukrepov šole v primerih medvrstniškega nasilja, ki si jih po Zakonu o osnovni šoli (»Zakon o osnovni šoli [ZOsn-UPB3]«, 1996) določi vsaka osnovna šola sama v pravilniku in vzgojnem načrtu šole. Raziskovalni del zaključne naloge je sestavljen iz ključnih primerov posameznih vrst medvrstniškega nasilja, za katere smo izvedeli preko opravljenih polstrukturiranih intervjujev s strokovnim osebjem na izbrani manjši osnovni šoli. S pomočjo analize intervjujev smo nadgradili teoretično znanje in dobili realnejši vpogled v aktualno stanje na področju medvrstniškega nasilja manjših osnovnih šol. Analiza intervjujev nam je omogočila tudi primerjavo odstopanja teorije od prakse, pri čemer smo prišli do spoznanja, da se teorija medvrstniškega nasilja kaže tudi v praksi, a je na določenih področjih, kot je npr. spletno medvrstniško nasilje, še premalo raziskana. S pomočjo opravljenih intervjujev smo izpostavili pomanjkljivosti, ki smo jih zasledili pri samem ravnanju, kot tudi pri ozaveščanju vseh vpletenih. Kot velika pomanjkljivost se je pokazalo nepoznavanje spletnega medvrstniškega nasilja s strani staršev učencev, ki nemalokrat ne vedo kakšne spletne portale uporabljajo njihovi otroci. Prav tako smo kot pomanjkljivost zaznali prešibko kontrolo nad storilci psihičnega nasilja, saj naj bi bile hujše oblike psihičnega nasilja v praksi izbrane manjše osnovne šole zelo prisotne. Podani predlogi za izboljšanje aktualnih razmer na področju medvrstniškega nasilja so usmerjeni predvsem v dosledno izvajanje ničelne tolerance do nasilja vseh vpletenih in večjo vpletenost staršev v preventivne aktivnosti preprečevanja medvrstniškega nasilja, saj so se predvsem na področju prevencije spletnega medvrstniškega nasilja pokazale velike pomanjkljivosti na njihovi strani.
Keywords: nasilje, medvrstniško nasilje, osnovne šole, žrtve, storilci, magistrska dela
Published: 23.12.2019; Views: 371; Downloads: 67
.pdf Full text (503,77 KB)

44.
Nasilje nad moškimi
Tina Suhadolc, 2019, master's thesis

Abstract: Razlog, zaradi katerega prihaja do neenakosti med spoloma, ko je govora o nasilju, je v stereotipnem mišljenju, da so ženske šibke in občutljive, moški pa fizično močni, čustveno stabilnejši in je posledično nemogoče, da bi lahko bili žrtve nasilja. Nasprotno od stereotipov kažejo rezultati raziskave, ki dokazujejo prisotnost različnih oblik nasilja nad moškimi. Moški so deležni nasilja v obliki pretepov in zaušnic, nasilnež je v žrtve metal različne predmete (pohištvo), izsiljevanja, grobih besed, žaljenja, groženj in izkoriščanja ter otipavanja, nadlegovanja in prisilnega slačenja. Nasilje nad moškimi se v večini primerov odvija v domačem okolju, v njihovih domovih, s strani partnerke ali druge poznane ženske. Izven domačega okolja so moški večinoma žrtve nepoznanih moških. Navadno je nasilje nad moškimi usmerjeno v točno določeno skupino moških. Za nasilje so bolj ranljivi moški, ki so tihi, mirne narave, nesamozavestni, naivni in se ne znajo postavit zase, ne znajo določit meje, prav tako pa rezultati raziskave kažejo, da so se moški ob pojavu nasilja zavedali, da so žrtve, vendar pa se zaradi stereotipov o tem, da nasilje nad moškimi ni prisotno, ne odločijo nasilja prijaviti policiji. Moški bi glede na rezultate sicer z nekom spregovorili o izkušnji z nasiljem, vendar pa bi to rajši zaupali svojemu prijatelju in ne policiji saj so mnenja, da jim nihče ne bi verjel niti se ne želijo izpostavljati. Anketiranci po izkušnji z nasiljem v povprečju največkrat doživljajo jezo kot posledico. V veliki meri je prisoten še občutek krivde, večja agresivnost in želja po maščevanju, nižja samozavest in občutek tesnobe. Pri odgovorih o posledicah spolnega nasilja moški poročajo še o motnjah v spolnosti in čustvenih težavah.
Keywords: nasilje, nasilje nad moškimi, odkrivanje, žrtve, posledice, magistrska dela
Published: 23.12.2019; Views: 587; Downloads: 85
.pdf Full text (2,60 MB)

45.
Spletno nasilje v osnovni šoli: vloga samopodobe in pogostosti uporabe socialnega omrežja Facebook
Doris Brdnik, 2019, master's thesis

Abstract: Zaradi množične uporabe spleta in socialnih omrežij se vedno pogosteje pojavlja spletno nasilje. Facebook je eno izmed vodilnih socialnih omrežij, ki ga posamezniki uporabljajo že v zgodnjem mladostništvu. Ker je spletno nasilje postalo bolj aktualno predvsem z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije, se zdi pomembno preučiti, v kakšnem odnosu sta uporaba socialnih omrežij in spletno nasilje. Za boljše razumevanje mladostnikov in njihovega doživljanja je pomembno raziskati tudi vlogo samopodobe pri spletnem nasilju in uporabi Facebooka. Namen empiričnega dela magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja spletno nasilje, kateri spol je zanj bolj dovzeten in v kakšni povezavi je tovrstno nasilje z uporabo Facebooka in splošno ter socialno samopodobo. Prav tako nas zanima, komu se žrtve spletnega nasilja najpogosteje zaupajo ter ali obstajajo morebitne razlike v stopnji zaupanja med tistimi, ki so žrtve pogosteje, in tistimi, ki so žrtve redkeje. V raziskavi je sodelovalo 250 osnovnošolcev. Uporabljeni so bili trije vprašalniki: Lestvica intenzivnosti uporabe Facebooka (Ellison, Steinfield in Lampe, 2007), Vprašalnik opisovanja samega sebe (Marsh, 1992) ter Vprašalnik spletnega nasilja, ki je bil zasnovan za to nalogo. Rezultati kažejo, da obstaja pomembna pozitivna povezava med spletnim nasiljem in splošno samopodobo. Prav tako se kaže tudi pomembna pozitivna povezava med prijatelji na Facebooku in spletnim nasiljem. Pozitivna povezava obstaja tudi med prijatelji na Facebooku, s katerimi se posamezniki družijo, in obema dimenzijama samopodobe. Žrtve spletnega nasilja se najpogosteje zaupajo svojim prijateljem in staršem, med spoloma pa obstaja pomembna razlika v doživljanju spletnega nasilja, in sicer so dekleta pogosteje žrtve kot fantje, prav tako pa je spol pomemben napovednik spletnega nasilja.
Keywords: spletno nasilje, žrtve spletnega nasilja, splošna samopodoba, socialna samopodoba, uporaba Facebooka, mladostništvo
Published: 18.10.2019; Views: 555; Downloads: 282
.pdf Full text (1,09 MB)

46.
Pravni vidik nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavci
Dragica Čolić, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali pravne vidike nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavci pri čemer smo izhajali iz hipoteze, da pravna ureditev pomembno vpliva na zmanjšanje nasilja pacientov nad zaposlenimi v zdravstvu. Prav tako smo postavili hipotezi, da nivo formalne izobrazbe zdravstvenega osebja vpliva na sposobnost obvladovanja nasilnih pacientov, in da so za obvladovanje nasilnega vedenja v zdravstvenih organizacijah v Sloveniji zaposleni pomanjkljivo usposobljeni. V teoretičnem delu smo utemeljili termin nasilja in pojasnili pravne vidike nasilja v organizacijah. Ugotovili smo, da se slovenska zakonodaja zavezuje k urejanju tega področja in k izboljšanju položaja zaposlenih, vendar menimo, da ne obstaja celostni pristop, ki bi urejal problematiko nasilnih pacientov nad zdravstvenimi delavci, predvsem pri tistih, ki so visoko izpostavljeni nasilnemu vedenju pacientov. Empirična raziskava je bila zasnovana na podlagi kvantitativnega raziskovanja, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu republike Slovenije – Soča, v Ljubljani. Pri preverjanju hipotez smo ugotovili, da za obvladovanje nasilnega vedenja zaposleni niso pomanjkljivo usposobljeni, po drugi strani pa so anketirani v večini trdili, da nivo izobrazbe pomembno vpliva na sposobnost obvladovanja nasilnih pacientov. V sklepnem delu magistrskega dela smo na osnovi ugotovitev podali predloge za izboljšave raziskane problematike ter opozorili na nujnost internega usposabljanja in izobraževanja zdravstvenih delavcev, da lahko učinkoviteje rešujejo spore in nasilna vedenja pacientov.
Keywords: agresivni pacient, verbalno nasilje, fizično nasilje, preneseno nasilje
Published: 10.10.2019; Views: 335; Downloads: 72
.pdf Full text (771,38 KB)

47.
Stališča občanov občine Mirna Peč in Novo mesto do nasilja v družini
Matjaž Ajdič, 2019, master's thesis

Abstract: Nasilje v družini v 21. stoletju je pojav, do katerega lahko pride kadarkoli v partnerski oz. v zakonski zvezi in pri katerem niso pomembne razlike v kulturi, narodnosti, rasi, veri itd. Gre za dejanje, ki se zgodi med dvema članoma (lahko pa tudi več člani) družine, pri čemer je povzročitelj vedno eden izmed družinskih članov. Največkrat pride do nasilja v družini med partnerjema, ko se eden od njiju ne prilagaja drugemu ali pa sta partnerja že dalj časa v slabem partnerskem odnosu oz. zakonski zvezi. Nesoglasja lahko pripeljejo do tega, da se eden izmed njiju ne more več nadzorovati. Z ekonomskim, psihičnim, spolnim ali fizičnim izživljanjem povzroči nasilje nad partnerjem ali partnerko, pri tem pa so lahko žrtve tudi ostali člani družine. Magistrska naloga obravnava tematiko o stališčih občanov občin Mirna Peč in Novo mesto do nasilja v družini in je sestavljena iz teoretičnega ter empiričnega dela. V prvem delu zaključne naloge so predstavljeni osnovni teoretični pristopi: definirali smo pojem nasilje v družini ter predstavili različne oblike nasilja in žrtve nasilja. Na splošno smo se dotaknili tudi vloge različnih organizacij oz. institucij, ki se ukvarjajo s preprečevanjem nasilja v družini in so pristojne za to, da se povežejo med seboj ter nudijo pomoč in podporo žrtvam nasilja, pri tem pa delujejo v skladu s formalnimi postopki, zapisanimi v različnih zakonskih in podzakonskih pravnih aktih oz. predpisih, ki veljajo za vsako organizacijo posebej. Najpomembnejše predpise in podzakonske akte smo v teoretičnem delu izpostavili in na splošno predstavili najpomembnejše člene teh dokumentov. V drugem delu smo opravili raziskavo za izbrani vzorec občanov občin Mirna Peč in Novo mesto ter na osnovi odgovorov, ki so jih občani obeh občin podali v anketi, izvedli multivariantne statistične analize in rezultate za obe občini primerjali med seboj. Ugotovili smo, da različne okoliščine oz. dejavniki vplivajo na to, koliko in kako občani obeh občin poznajo oz. zaznavajo primere nasilja v družini. Ugotovili smo, da sta psihično in verbalno nasilje med najpogostejšimi oblikami nasilja, ki jih zaznavajo občani obeh občin. Prav tako najpogosteje zaznavajo nasilje nad ženskami in ugotavljajo manjši obseg dejavnosti različnih organizacij za preprečevanja nasilja v družini in ozaveščanje o njem. Glede na vzorec, dobljene statistične podatke ter podatke o obravnavah žrtev nasilja na Centru za socialno delo in v Svetovalnici za žrtve nasilja smo ugotovili, da je v občini Novo mesto več nasilja v družini kot v občini Mirna Peč.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, prebivalci, stališča, občina Mirna Peč, občina Novo mesto, magistrska dela
Published: 09.10.2019; Views: 460; Downloads: 46
.pdf Full text (2,45 MB)

48.
Psihološki vpliv kultov na njihove člane
Neža Flac, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Beseda kult ima latinski izvor in pomeni čaščenje. Kulti so največkrat združenja ljudi z enakim mišljenjem, ki se zavzemajo za skupen cilj. Kulti se med seboj zelo razlikujejo, vendar imajo kljub temu nekaj skupnih značilnosti, kot so hierarhična ureditev, na vrhu katere je vodja ali šef, in uporaba različnih obredov. Značilna je tudi skrivnostnost, katero poznajo samo člani. Navadno kulti predstavljajo zaprto družbo, ki je dostopna samo članom, širša publika pa nima dostopa do teh skupin. Velikokrat pripadniki uporabljajo različne simbole in znake sporazumevanja, ki jih poznajo le oni. Kulti so se pojavljali že zelo zgodaj v zgodovini in se pojavljajo še danes. Med najbolj znane kulte in sekte bi lahko uvrstili templjarje, iluminate, Sataniste in druge skupine ljudi. Znotraj takšnih skupin so pogoste tudi psihične in fizične zlorabe članov. Vodja velikokrat svoje člane izkorišča, da izpolnijo njegove cilje. Pogoste so tudi razne umske spletke, ki jih uporablja voditelj za dosego ciljev. Člani velikokrat ne vedo, da so žrtve psiholoških trikov, saj imajo mnenje, da to morajo početi in da morajo ubogati svojega voditelja. Zelo pogosta tehnika, ki jo izvajajo vodje na svojih članih, je pranje možganov, s pomočjo katere spremenijo mišljenje svojih pripadnikov. Za kulte je značilno tudi to, da človeka hitro zasvojijo, saj se takšne skupine ljudi družijo vsak dan in to zanje postane že rutina, katere so navajeni in jo težko zapustijo. Za osebe, ki zapustijo kulte je značilno, da se zelo težko vrnejo v prejšnji način življenja in da rabijo veliko časa, da se ponovno privadijo na stari način življenja, ki pa nikoli ni enak tistemu pred vključitvijo. Nekateri člani se v kulte že rodijo in so vanje vključeni celo življenje. Takšne osebe zelo težko razvijejo lastno mnenje o teh skupinah ljudi, saj je to edini način življenja, ki ga poznajo. V kultih, kamor je vključena vsa družina pogosto prihaja do razpada družin, saj so velikokrat zabrisane vloge članov družine. Obstaja kar nekaj zavodov in ustanov, ki pomagajo nekdanjim članom pri vrnitvi v normalno življenje, kar pa je zelo dolg proces. Kljub tej pomoči takšni ljudje nikoli ne bodo več imeli takšnega življenja, kot so ga imeli pred vključitvijo v kult.
Keywords: diplomske naloge, kult, karizmatični vodja, pranje možganov, nasilje, manipulacija
Published: 08.10.2019; Views: 539; Downloads: 79
.pdf Full text (280,51 KB)

49.
Kaznovanje otrok - nasilje ali vzgojni ukrep?
Anja Duh, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljeno kaznovanje otrok s strani staršev v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili pojem nasilje, vzgoja in vzgojni ukrepi. Opredeljeni so tudi storilci nasilja nad otroki. Opredelili smo vzgojne pristope, vzgojne ukrepe ter pojasnili, kakšen vpliv ima kazen na otroka. V zgodovini pa vse do danes so otroke usmerjali k primernemu vedenju s pomočjo groženj in kazni. V trenutku kaznovanja se zdi, da kazen deluje (Gray, 2002). Vendar otrok, ki je telesno kaznovan, ne razmišlja, kaj je storil narobe in kako bi to popravil, ampak razmišlja o tem, kako zlobni in nepravični so starši, ki ga fizično kaznujejo. Kaznovanje otrok je smiselno le takrat, kadar otrok ve, kaj je storil narobe. V vzgojnem postopku otroku ne zadajo telesnih bolečin, ne uporabljajo groženj, ne strašijo otroke, na splošno jim ne smejo dajati občutka, da je odrasel človek njihov sovražnik. Vzgoja mora temeljiti na učenju otroka ne na kaznovanju (Siegel in Payne Bryson, 2016). Empirični del magistrskega dela temelji na primarni raziskavi, za katero smo podatke pridobili s pomočjo spletnega vprašalnika. Podatke smo zbirali po načelu snežne kepe. Ciljna populacija so bili starši v RS. S pomočjo različnih analiz smo ugotovili, da starši ne glede na težo otrokovega neprimernega dejanja prepoznajo kot najprimernejši vzgojni ukrep pogovor z otrokom. Fantov in deklic ne bi kaznovali enako, moški in ženske se ne razlikujejo v izbiri ustrezne kazni za otroka, ugotovili smo tudi, da se zdi staršem, ki niso bili telesno kaznovani v otroštvu telesno kaznovanje nekoliko bolj sprejemljivo kot staršem, ki so bili telesno kaznovani v otroštvu.
Keywords: otroci, vzgoja, kaznovanje, vzgojni ukrepi, nasilje, magistrska dela
Published: 08.10.2019; Views: 621; Downloads: 92
.pdf Full text (1,85 MB)

50.
Javno mnenje o družinskem nasilju v Sloveniji
Kerstin Sirk, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje v družini ni nov pojav, temveč je pojav, ki je v družbi prisoten že dolga leta, vendar se ga v zadnjih letih strožje obravnava tako z vidika zakonodaje kot tudi z vidika odzivanja pristojnih institucij in akterjev, ki delujejo v smeri preprečevanja in zatiranja nasilja v družini. Pri oblikovanju javnega mnenja o družinskem nasilju ima velik pomen javno poročanje s strani množičnih medijev. Mediji skušajo na svoj način prikazati primere, ki se zgodijo tako v slovenskem kot tudi v mednarodnem prostoru. Pri tem morajo biti pozorni pri uporabi izrazov saj lahko s tem, ko uporabljajo nestrokovne izraze povzročajo razvijanje stereotipov, ki se pri oblikovanju mnenja in stališč oprimejo in ostanejo še dolga leta, čeprav se na drugi strani pojavi dodatna strokovna opredelitev strokovnjakov na področju preprečevanja nasilja v družini, ki s pomočjo strokovnega znanja argumentirajo nepravilnosti uporabe stereotipnih izrazov. V zaključnem delu smo opredelili osnovne termine za razumevanje pojava nasilja v družinski skupnosti. Pregledali smo statistične podatke policijske statistike glede pojava nasilja v družini kot kaznivega dejanja in prekrška. Pred pričetkom opredelitve rezultatov raziskovalnega dela smo pregledali pravne akte na področju preprečevanja nasilja v družini od leta 2005 do danes. Ugotovili smo, da se je zakonodaja na področju preprečevanja nasilja v družini v slovenskem prostoru nadgradila. Prvi nacionalni pravni akt, kateri je in še vedno močno vpliva na preprečevanje nasilja v družini v slovenskem prostoru je tako imenovan Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je bil sprejet leta 2008. Zakon opredeljuje izključno termine, načine ukrepanja in sankcije na področju preprečevanja nasilja v družini. V končni fazi zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da se s pomočjo poostrene zakonodaje, učinkovitega delovanja pristojnih institucij na področju preprečevanja nasilja v družini in rednega ozaveščanja javnosti o problematiki zmanjšuje pojav tovrstnega nasilja v slovenskem prostoru.
Keywords: diplomske naloge, družina, nasilje v družini, vpliv medijev, oblikovanje javnega mnenja
Published: 02.10.2019; Views: 342; Downloads: 55
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica