| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 433
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Indikatorji za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini
Anja Kolak, 2020, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je opredeliti ključne dejavnike tveganja za radikalizacijo posameznika, umestitev ranljivih skupin socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini v proces radikalizacije ter na podlagi empiričnih izsledkov raziskave za obe ranljivi skupini predlagati indikatorje za prepoznavanje radikalizacije. Metode: Raziskovalna metodologija je kombinacija kabinetnega in terenskega dela. Del s pregledom znanstvene literature je namenjen teoretičnemu razumevanju fenomena radikalizacije, terensko delo z izvedbo intervjujev pa pridobivanju informacij o zaznavanju radikalizacije. Intervjuje smo izvedli s predstavniki državnih institucij v Republiki Sloveniji, ki pokrivajo področje zaposlovanja, družinske politike in izvajajo socialnovarstvene storitve, za analizo percepcije radikalizacije laične javnosti pa smo izvedli spletno anketo med študenti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Rezultati spletne ankete kažejo, da so pri preprečevanju radikalizacije centri za socialno delo, nevladne organizacije in izobraževalne institucije srednje učinkoviti. Intervjuvanci področja radikalizacije in nasilnega ekstremizma ne poznajo dobro, sam pojem radikalizacije pa pomensko povezujejo z drugimi bolj prepoznavnimi oziroma tradicionalnimi oblikami nasilja, kot so fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje. Dejavnikov tveganja za radikalizacijo socialno ogroženih oseb in udeležencev nasilja v družini ni mogoče obravnavati ločeno, saj gre za tesno povezanost in prepletanje različnih skupin dejavnikov kot tudi posameznih dejavnikov znotraj posamezne skupine. Brezposelnost je v povezavi z nasiljem v družini del širšega konteksta okoliščin, ki jih skupaj oblikujejo socialno-psihološki, splošno družbeni in socialno-ekonomski dejavniki, tako lahko iste ali podobne indikatorje za prepoznavanje radikalizacije identificiramo v obeh ranljivih skupinah. Omejitve/uporabnost raziskave Kljub visoki odzivnosti intervjuvancev smo zajeli majhen del svetovalcev in strokovnih delavcev, zato rezultatov ne moremo posploševati na celoten sistem obravnave radikalizacije znotraj sistema Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Praktična uporabnost: Z raziskavo smo identificirali indikatorje za prepoznavanje radikalizacije socialno ogroženih in udeležencev nasilja v družini. Rezultati raziskave so lahko dobra osnova za umestitev indikatorjev za preprečevanje radikalizacije v že aktualne Strokovne smernice za obravnavo nasilja v družini oziroma v druge zakonske in siceršnje pravne okvire, ki urejajo podobna področja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek bralcu predstavi rezultate analize percepcije radikalizacije izbranih deležnikov in laične javnosti, ki v Sloveniji še ni bila narejena. Predlagani indikatorji lahko pomembno prispevajo k celostnemu pristopu prepoznavanja in preprečevanja radikalizacije v Sloveniji.
Keywords: socialno ogroženi, brezposelni, nasilje v družini, dejavniki tveganja, indikatorji radikalizacije
Published: 28.05.2020; Views: 327; Downloads: 17
URL Link to full text
This document has many files! More...

32.
Identifikacija in spremljanje radikalizacije na osnovi indikatorjev
Iztok Prezelj, Branko Lobnikar, 2020, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je na podlagi analize preteklih primerov, pregleda literature in na podlagi analize odgovorov fokusnih skupin konceptualno opredeliti indikatorje zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo. Metode: Najprej smo opravili temeljit pregled literature, na vzorcu različnih deležnikov smo izvedli fokusne skupine in s pomočjo vsebinske analize identificirali skupne vedenjske indikatorje, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modela zgodnjega zaznavanja radikalizacije pri posameznikih v Sloveniji. S pomočjo različnih spletnih orodij Word Cloud smo indikatorje tudi grafično ponazorili glede na njihovo frekvenco pojavljanja znotraj posameznih fokusnih skupin. Ugotovitve: Izdelan je bil indikatorski model RadCePro, v katerega smo vključili naslednje vedenjske indikatorje radikalizacije: verbalno ali fizično nasilno vedenje, grožnje z nasilnim vedenjem; opravičevanje nasilnega vedenja; absolutno zavračanje drugih (po veri, politični pripadnosti) in drugačnih (rasa, spolna pripadnost); nenadna sprememba v vedenju – odklanjanje hrane, odklanjanje zdravljenja, odklanjanje nečesa, kar je bilo za osebo značilno in običajno v preteklosti; prostovoljna ali neprostovoljna socialna marginalizacija; občutek osamljenosti, nekoristnosti, nepripadnosti skupini, skupnosti ter prekinitev socialnih stikov z družino in prijatelji; nesprejemanje pravil, izvrševanje kaznivih ravnanj; izražen narcisizem in dovzetnost za teorije zarot; zavračanje avtoritete, pravil, postopkov; prekomerna verska vnema, nezadovoljstvo z običajnimi verskimi praksami, zavračanje verskih avtoritet; pogosta zloraba alkohola, drog; iskanje virov o skrajnih ideologijah in idejah ter tetovaže in nakit z radikalno vsebino in simboli, gestikulacija ekstremističnih znakov, izražanje pripadnosti ekstremistični skupini z oblačili ali na kak drug način (glasba, literatura). Izvirnost/pomembnost prispevka: Rezultat študije je prvi celoviti model indikatorjev radikalizacije v Sloveniji.
Keywords: radikalizacija, indikatorji, eskalacija, zgodnje opozarjanje, nasilje, nasilni ekstremizem, terorizem, Slovenija
Published: 28.05.2020; Views: 358; Downloads: 25
URL Link to full text
This document has many files! More...

33.
Prisilne poroke kot varnostna grožnja
Klemen Kocjančič, 2019, professional article

Abstract: Namen: Članek predstavlja analizo prisilnih porok v kontekstu varnostnega ogrožanja Združenega kraljestva, s poudarkom na primeru Velike Britanije, na naslednjih kazalnikih: kakšne so pojavne oblike prisilnih porok, kakšen je njihov namen ter s kakšnimi mehanizmi in instrumenti sta država in družba odgovorili na ta problem. Članek se osredotoča tudi na prisilne poroke kot del trgovine z ljudmi in kot nacionalnovarnostni problem. Metode: Uporabljene so metode analize in interpretacije primarnih in sekundarnih virov (zakonodaja, znanstveni in poljudni članki, poročila) ter deskriptivna in zgodovinska metoda. Ugotovitve: Problematika prisilnih porok je relevantna za varnostno politiko Združenega kraljestva, saj ogroža varnost na več ravneh (posameznik, država, svet). Britanci so zato ustanovili specializirane državne institucije ter spremenili zakonodajo. Analiza je pokazala, da večino primerov prisilnih porok predstavljajo prisilne poroke iz etnično-kulturnega vzroka. V zadnjem času pa narašča število primerov medetničnih prisilnih porok, katerih osnovni namen je kršenje migracijske zakonodaje. Predstavljen je tudi aktualen širši družbeni odziv, viden predvsem v ustanovitvi nevladnih organizacij, ki poudarjajo problematiko ter pomagajo tako žrtvam kot tudi državnim institucijam. Omejitve/uporabnost raziskave: Prispevek je omejen zaradi uporabe maloštevilnih (tujih) virov, vseeno pa predstavlja izhodišče za nadaljnje preučevanje. Izvirnost/pomembnost prispevka: O prisilnih porokah v slovenski strokovni in znanstveni literaturi ni veliko napisanega, zato članek predstavlja boljši vpogled v to tematiko (na primeru druge države) in razmislek o domačih razmerah.
Keywords: islam, prisilne poroke, versko nasilje, trgovina z ljudmi, varnostna grožnja, varnost, zlorabe vere, študija primera, Združeno kraljestvo
Published: 16.05.2020; Views: 289; Downloads: 24
URL Link to full text
This document has many files! More...

34.
Metode prepoznavanja družinskega nasilja v vrtcu
Nina Čeh Hrga, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje nas spremlja skozi celotno zgodovino človeštva. Spreminjajo se le oblike in odnos do njega. Ena izmed oblik je nasilje v družini, ki zajema različne oblike in intenzitete ravnanja. Neizbežno je dejstvo, da so v primerih družinskega nasilja največje žrtve otroci, kjer gre za najbolj grbo kršenje otrokovih pravic. V Sloveniji imamo zelo dobro zakonsko podlago, naloga vseh institucij pa je, da deluje celostno in usklajeno, saj je le tako lahko sistem zaščite učinkovit. Vrtec je ključna institucija za odkrivanje nasilja v družini. Pomembno je, da strokovni delavci v VIZ poznajo problematiko družinskega nasilja, znake, ki se odražajo na otrocih, zakonodajo in postopke. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic morajo prepoznati skozi metode, ki jih uporabljajo pri svojem delu, otroka kot žrtev družinskega nasilja in mu omogočiti vso zaščito ter varno in spodbudno okolje. Pri tem se ne bi smele ozirati na dobre sosedske odnose, kljub temu da izven okolja vrtca poznajo družino žrtve in s tem tudi storilca. Raziskava, ki smo jo izvedli kaže, da vzgojiteljice in njihove pomočnice dobro poznajo problematiko družinskega nasilja, prepoznajo znake le tega na otrocih skozi metode dela in znajo postopati v primeru odkritja nasilja v družini. Toleranca do družinskega nasilja je v vaških vrtcih še vedno prisotna, čeprav se vzgojiteljice v večini ne bojijo posledic, ki bi sledile ob pravnem postopanju v primeru suma družinskega nasilja.
Keywords: diplomske naloge, družinsko nasilje, otrok, žrtev, vrtec, metode dela
Published: 05.05.2020; Views: 302; Downloads: 60
.pdf Full text (760,55 KB)

35.
Pregled literature o nasilju odraslih otrok nad starši in nasilju nad starejšimi
Monika Klun, Danijela Frangež, 2019, review article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je narediti pregled literature s področja nasilja odraslih otrok nad starši, ki se v objavah prepleta z nasiljem nad starejšimi, ugotoviti, ali je mogoče govoriti o dveh različnih vrstah nasilja med družinskimi člani (tj. nasilju (mladoletnih) otrok nad starši in nasilju nad starejšimi), in razpravljati o značilnostih ter vsebinskih vrzelih na področju nasilja odraslih otrok nad starši. Metode: V prispevku so predstavljene ugotovitve sistematičnega pregleda literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: COBIB, Web of Science, Sage, SpringerLink, Taylor and Francis online, Routledge in Proquest Central. Baza COBIB je bila pregledana z metodo PRISMA. Ugotovitve: Področje nasilja odraslih otrok nad starši je eno izmed najmanj raziskanih področij nasilja med družinskimi člani. Ugotovitve omenjene tematike so zasenčene predvsem z objavami s področja nasilja nad starejšimi. Nasilje odraslih otrok nad starši je raziskano predvsem s kriminološkega in psihološkega vidika, nekaj pa je tudi objav, ki obravnavajo vprašanje družbenih stališč o nasilju odraslih otrok nad starši skozi opredeljevanje intenzivnosti nasilja (hujša, srednja, lažja). Manj pogoste so predvsem raziskave, ki bi obravnavale družbene stereotipe in kriminalistične vidike tovrstne problematike. Omejitve/uporabnost raziskave Ugotovitve prispevka dajejo izhodišča za razpravo o oblikovanju programov preprečevanja in interveniranja v primerih nasilja odraslih otrok nad starši. Izvirnost/pomembnost prispevka: To je prvi slovenski prispevek, ki povezuje nasilje nad starejšimi z nasiljem odraslih otrok nad starši. Prispevek je izhodišče za empirično študijo, ki bo obravnavala zgolj nasilje odraslih otrok nad starši v Sloveniji.
Keywords: nasilje, odrasli, otroci, starši, starejši, nasilje nad starši
Published: 07.04.2020; Views: 274; Downloads: 20
URL Link to full text
This document has many files! More...

36.
Kakovost in spoštovanje v babiški skrbi za porodnico
Tadeja Čep, 2020, master's thesis

Abstract: Izhodišča (namen): Magistrsko delo je usmerjeno v proučevanje pojavnosti nespoštljivega ravnanja pri skrbi za porodnico. Ocenili smo odstotek žensk v Sloveniji, ki so ob porodu doživele nespoštljivo ravnanje in opisali obliko nespoštljivega ravnanja ter podatke primerjali z rezultati obstoječih raziskav. Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu je bil narejen pregled znanstvene literature na temo kakovosti in spoštovanja v obporodni oskrbi, v empiričnem delu je bila narejena opazovalna presečna raziskava. Uporabili smo metodo anketiranja. Za vrednotenje zastavljene hipoteze smo uporabili hi-kvadrat test. Za preverjanje hipoteze in ugotavljanje statistično pomembnih razlik smo uporabili p-vrednost (p<0,05). Podatke, zbrane z odprtim tipom vprašanja v anketnem vprašalniku, smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Ovrgli smo zastavljeno hipotezo, da je bilo več kot 20 % porodnic v Sloveniji deležnih ene ali več oblik nespoštljivega ravnanja, le-teh je bilo 15,9 %, kar je primerljivo z raziskavami iz drugih držav. Kot glavne elemente kakovosti v babiški skrbi za porodnico smo prepoznali varnost, strokovnost in opolnomočenje. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da je večina porodnic v obporodni oskrbi doživela spoštljivo obravnavo. Babice in medicinske sestre so zdravstveni strokovnjaki, ki so v stalnem stiku s porodnico, zato so v idealnem položaju, da interese porodnice zagovarjajo in podpirajo ter so prva obrambna linija proti nespoštljivi in nekakovostni obravnavi.
Keywords: porod, neprimerna oskrba, babištvo, spoštljiva skrb za matere, porodniško nasilje, zloraba
Published: 03.03.2020; Views: 449; Downloads: 120
.pdf Full text (987,09 KB)

37.
Primerjava posledic fizičnega in psihičnega nasilja nad otroki
Eva Leskovar, 2020, master's thesis

Abstract: Nasilje nad otroki je prisotno že od nekdaj in predstavlja družbeno pogojen koncept, ki so ga oblikovali ljudje, zgodovina ter kultura. Predstavlja enega od glavnih problemov javnega zdravja in ni le težava posameznika ali posamezne družine ter je v današnji družbi pogostejše, kot si mislimo. Otroci so lahko žrtve fizičnega, spolnega in/ali psihičnega nasilja, zanemarjanja, vrstniškega nasilja, lahko pa so tudi priče nasilju med odraslimi, ki so pogosto njihovi starši. Vse oblike nasilja, ki jih otroci doživljajo, s seboj prinašajo dolgotrajne posledice, ki spremljajo otroka tudi v njegovi odrasli dobi. V magistrskem delu je poudarek predvsem na fizičnem in psihičnem nasilju nad otroki ter na primerjavi posledic teh dveh oblik nasilja. Psihično nasilje je najpogostejša oblika nasilja in je del vsakega nasilnega odnosa, tako odnosa starš–otrok kot med dvema odraslima osebama. Kljub temu je v današnji družbi psihično nasilje normalizirano, velja za manj hudo obliko nasilja in v primerjavi s fizičnim nasiljem ga je veliko težje zaznati, dokazati ter definirati njegove posledice, ki se lahko začnejo pojavljati šele kasneje, v odrasli dobi. Vsako trpinčenje otrok, ne glede na obliko nasilja, ki ga otrok doživlja, pa je povezano z resnimi težavami internalizacije in eksternalizacije, depresijo, samouničevalnim vedenjem, antisocialnim vedenjem, anksioznimi motnjami, agresijo, motnjami hranjenja, napadi panike, nespečnostjo, občutki sramu in krivde, zlorabo alkohola in prepovedanih drog, nerazvitostjo v izobraževanju in neprimernim spolnim vedenjem. Biti žrtev ali priča nasilju prav tako povečuje verjetnost za žaljivo, nasilno vedenje, partnersko nasilje in kriminalizacijo v odrasli dobi. Pri vseh oblikah nasilja gre za zlorabo moči in kakršno koli nasilje je nedopustno, saj povzroča psihološko, socialno in materialno škodo tako individualno kot tudi celotni družbi.
Keywords: nasilje, nasilje nad otroki, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, posledice, pravna ureditev, magistrska dela
Published: 02.03.2020; Views: 420; Downloads: 112
.pdf Full text (567,98 KB)

38.
Vprašanja in dileme zakonske ureditve preprečevanja družinskega nasilja v Sloveniji
Barbara Košec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: S problematiko nasilja se v Sloveniji ukvarjajo številne institucije, še posebej pomembno vlogo ima v tej zgodbi policija; prav tako centri za socialno delo in preiskovalni sodniki. V nalogi je predstavljena njihova vloga in vključitev v proces preprečevanja nasilja ob izreku ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi ali kraju. Podrobneje je predstavljena zakonska opredelitev ukrepa prepovedi približevanja, kot jo določajo ZKP, ZNPPol in ZPND ter tudi KZ: kdaj je možno uporabiti predpis za izrek ukrepa prepovedi približevanja, kateri zakon ga določa in kako, kdo lahko ukrep izreče in kdo opravi nadzor nad njegovim spoštovanjem ter kdo sploh presoja o ukrepu. Predstavljen je celoten potek postopka, od izreka ukrepa prepovedi približevanja, njegove presoje, podaljšanja ali razveljavitve do nadzora nad njegovim spoštovanjem in do stopnjevanja ukrepov v primerih kršitve. Zaradi medsebojne vsebinske pokrivnosti je pojasnjeno tudi pomembno razlikovanje med kaznivim dejanjem in prekrškom. Za pridobitev vpogleda v ta postopek so bili preučevani sklepi, izdani zoper povzročitelje nasilja v družini, ki jih je izdalo Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu in so bili med drugim tudi predmet proučevanja te diplomske naloge. Skozi intervju s koordinatorko CSD Koroška je predstavljena še vloga regijske službe za koordinacijo in pomoč žrtvam, ki deluje z namenom zagotavljanja pomoči žrtvam nasilja, izvajanja interventne službe ter povezovanja dejavnosti organov in organizacij, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja.
Keywords: diplomske naloge, nasilje v družini, ukrep prepovedi približevanja, kaznivo dejanje, kazenska ovadba
Published: 25.02.2020; Views: 333; Downloads: 40
.pdf Full text (896,65 KB)

39.
Poetika nasilja v literaturi Mojce Kumerdej
Patricija Rošker, 2020, master's thesis

Abstract: V zaključnem magistrskem delu z naslovom Poetika nasilja v literaturi Mojce Kumerdej smo se osredotočili na pisateljičin literarni opus. V delo smo vključili štiri njena do sedaj izdana dela, in sicer: dva romana Kronosova žetev in Krst nad Triglavom ter dve zbirki zgodb Temna snov in Fragma prav tako pa tudi avtoričine objave posameznih zgodb. Osredotočili smo se predvsem na motivno-tematsko analizo njenih del, v ospredje smo postavili tematizacijo nasilja. V teoretičnem delu smo naredili kratek pregled pisateljičine biografije, največ pozornosti pa smo namenili oblikam in vrstam nasilja. S pomočjo motivno-tematske analize proznih del Mojce Kumerdej smo ugotovili, da se v njenih delih pogosto pojavlja tako psihična kot fizična tematizacija nasilja. Slednja se velikokrat dogaja znotraj družine oziroma med osebami, ki se med seboj dobro poznajo. V romanu Krst nad Triglavom tematizacija nasilja ni tako izrazita kot v kratkih zgodbah, kljub temu pa najdemo pojavnost psihičnega nasilja. Literarne osebe za dosego svojih ciljev uporabljajo manipulacijo, grožnje, poniževanje, zaničevanje. V romanu Kronosova žetev smo opazili tematizacijo psihičnega in fizičnega nasilja, slednjega v precej skrajnih, nečloveških oblikah. Z motivno-tematsko analizo smo ovrgli oziroma potrdili hipoteze, ki smo jih navedli v uvodu zaključnega dela, prav tako pa smo naredili primerjalno analizo tematizacije nasilja med vsemi izbranimi deli ter prikazali, kako lahko pojavnost kraja in časa vplivata na tematizacijo nasilja.
Keywords: kratka proza, romani, psihično nasilje, fizično nasilje, motivno-tematska analiza
Published: 19.02.2020; Views: 423; Downloads: 68
.pdf Full text (920,33 KB)

40.
Kibernetska medvrstniška viktimizacija
Tanja Črtalič, 2019, master's thesis

Abstract: Kibernetsko nasilje in viktimizacija med otroki in mladostniki sta pereč problem sedanjega časa, saj sta se pojavila z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije. V primerjavi s tradicionalnim medvrstniškim nasiljem, ki je vidno, saj se dogaja predvsem v okviru šole in okolice, pa je spletno nasilje zaradi njegove virtualne značilnosti težje prepoznati. Kibernetsko nasilje zajema vrsto spletnih vedenj, s katerimi želi storilec povzročiti nelagodje ali čustveno stisko svoji tarči, kot so nadlegovanje, ustrahovanje, poniževanje, zasmehovanje, izključevanje in izsiljevanje. Po ugotovitvah tujih raziskav se spletno nasilje največkrat pojavlja v obliki zmerjanja, objavljanja neprimerne vsebine z namenom posmehovanja in širjenja lažnih govoric. Raziskave kažejo, da spletno nasilje povzroča psihične in čustvene posledice, vedenjske in psihosomatske težave, slabši učni uspeh, zlorabo alkohola in drog. Za spoprijemanje s čustveno stisko in stresom se mladi poslužujejo različnih strategij spoprijemanja, ki so čustveno ali problemsko usmerjene. Ugotovljeno je, da so najuspešnejše strategije proaktivne oziroma v nasprotju s čustvenim spoprijemanjem, ki mnogokrat še povečuje depresivne občutke, usmerjene v odpravljanje težave. Zmanjševanje dejavnikov tveganj je prva faza spopadanja s spletnim nasiljem, saj je že tu možno preprečiti, da se spletno nasilje sploh pojavi. Največja odgovornost pri zmanjševanju tveganj leži na starših in šolah, ki so dolžni s pozitivnimi vzgojnimi ukrepi, osveščanjem in izobraževanjem poskrbeti, da se bodo otroci in najstniki zavedali svojega vedenja na spletu in njegovih posledic. Tu imajo pomembno vlogo šolski intervencijski programi, pri katerih se med najpomembnejše komponente uvrščajo treningi empatije, komunikacijskih in socialnih veščin, digitalno državljanstvo ter veščine reševanja problemov. Kot ključni element preprečevanja kibernetskega nasilja so se izkazali učitelji, za katere ni nujno, da so internetni strokovnjaki, da bi se čutili kompetentne za izvajanje uspešne intervencije v spletnih incidentih. Ugotovljeno je namreč, da so najpogostejša vedenja na spletu podobna, kot se dogajajo v živo; verbalne grožnje, žaljivke, socialno izključevanje in širjenje govoric, s katerimi učitelji upravljajo v okviru programov za preprečevanje nasilja v šolah.
Keywords: kibernetika, kibernetski prostor, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko nasilje, viktimizacija, otroci, mladostniki, preventivni dejavniki, magistrska dela
Published: 27.01.2020; Views: 402; Downloads: 82
.pdf Full text (1,47 MB)

Search done in 0.35 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica