| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


351 - 360 / 433
First pagePrevious page32333435363738394041Next pageLast page
351.
352.
353.
354.
Žrtve nasilja v družini in policija : diplomsko delo
Nataša Sukič, 2011, undergraduate thesis

Keywords: nasilje, družina, žrtve, policija, policijsko delo, diplomske naloge
Published: 21.03.2011; Views: 1757; Downloads: 229
.pdf Full text (777,97 KB)

355.
356.
Profil nasilnega zalezovalca na Slovenskem : diplomsko delo
Petra Čarman, 2010, undergraduate thesis

Keywords: zalezovanje, nasilje, storilci, profiliranje, diplomske naloge
Published: 01.03.2011; Views: 2037; Downloads: 194
.pdf Full text (836,47 KB)

357.
KRIMINOLOŠKI POMEN PORNOGRAFIJE
Nataša Rojko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Spolnost je bila za psihoanalizo in je še danes eden izmed največjih izzivov, le da se je v sodobnem svetu, predvsem na osnovi raziskav in menjave psihološke paradigme pogled nanjo radikalno spremenil. Pornografija je v določeni meri pozitivna, saj sama po sebi kot taka ne škodi in koristi pri razvijanju in vzburjanju domišljije. Ključno vprašanje pa je zakaj pri nekaterih posameznikih ta pojav prestopi prag domišljije in zakaj določene fantazije uresničujejo na odklonski način. Pričakujem, da bom skozi delo ugotovila kateri so tisti najpogostejši dejavniki, ki posameznika pripeljejo do tega, da se odloči da bo storil neko dejanje. Gre v bistvu za trenutek, ko pornografija preneha biti zdrava in pozitivna ampak postane bolna in odklonska.
Keywords: pornografija, erotika, umetnost, obscenost, spolnost, seksualna zasvojenost, fetišizem, spolno nasilje, feminizem, otroška pornografija, kazensko pravo, analiza osebnosti, raziskave, zdravljenje
Published: 04.02.2011; Views: 2772; Downloads: 261 
(1 vote)
.pdf Full text (709,91 KB)

358.
PSIHIČNO NASILJE V DRUŽINI
Janja Lipovača, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Družina je zaradi velike čustvenosti in psihičnih razmerij, ki so značilna za družinske odnose, veliko bolj stresna kot druge socialne skupine. Vsak zakon opredeljuje družino glede na namen urejanja razmerij med posamezniki, ki so tam zajeti. Podobno je tudi z opredelitvijo nasilja v družini, kjer mora definicija zajemati vse pojavne oblike nasilja, na primer fizično, psihično, spolno…, kot tudi določiti krog oseb, ki so kot družinski člani lahko žrtve nasilja. Psihično nasilje v družini opredeljujemo kot ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, ne glede na obliko dejanj. Mednarodni pravni akti izrecno ne omenjajo psihičnega nasilja v družini, vendar žrtve ščitijo s splošnimi določbami, ki predstavljajo osnovo za nadgradnjo znotraj nacionalnih zakonov in drugih aktov. Slovenska zakonodaja je na tem področju postavila temelje s sprejetimi zakoni, ki jih je potrebno dosledno spoštovati. V zadnjih letih največje breme nosijo centri za socialno delo, ki koordinirajo in povezujejo skupinsko delo različnih državnih organov in nevladnih organizacij. Policija pa je tista, ki je na terenu najpogosteje v stiku s psihičnim družinskim nasiljem.
Keywords: družina, nasilje v družini, psihično nasilje v družini, mednarodna ureditev nasilja v družini, ureditev psihičnega nasilja v slovenski zakonodaji, center za socialno delo, policija
Published: 01.02.2011; Views: 5410; Downloads: 613
.pdf Full text (538,24 KB)

359.
KRIZE OSEBNOSTIH IDENTITET V VRTINCU POSTMODERNE DRUŽBE (KRIMINOLOŠKI VIDIK)
Damijan Donko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava temo, ki se tiče prav vseh ljudi, ne glede na to, ali se tega sploh zavedamo. Gre za osebnostno identiteto, njeno iskanje, vzpostavljanje in krizo le-te v družbi, kjer živimo. Prav ta pojem sodobne družbe naredi to temo zanimivo in posebno, kot je posebna današnja družba, družba neštetih protislovij in absurdov. Diplomsko delo zajema v bistvu dva sklopa vprašanj, ki se seveda tematsko močno povezujeta in dopolnjujeta. Začenši s samim pojmom identitete, prvi sklop vprašanj predstavi različne poskuse definiranja pojma identitete, kratek zgodovinski razvoj vprašanja identitete ter razliko identitete od sebstva. Gre torej za vzpostavitev in predstavitev samega pojma identitete. Sledijo pogledi nekaterih temeljnih teorij, ki zadevajo to tematiko, od psiho-dinamičnih, preko psiho-socialnih do čisto socialno-konstruktivističnih. Kot drug sklop vprašanj pa je predstavljeno ozadje identitete kot svet, v katerem živimo. S pojmom sveta je mišljena sodobna družba, tako imenovana postmoderna družba, njene zakonitosti, značilnosti in vsa njena protislovja. Rdeča nit je seveda posameznik, ki se mora nenehno »najti«, uspeti, zadovoljiti in »se uresničiti« v tej družbi, ki mu (navidezno) ponuja nešteto možnosti za zadovoljitev še tako specifičnih potreb in želja. Gre torej za pojem in problem individualizacije, ki bi naj pomenila pot k sreči, duševnemu miru posameznika, vendar pa je na žalost v večjem delu zgolj nenehno iskanje smisla, reflektiranje v preteklost, mišljenje o prihodnosti in pozabljanje na sedanjost, ki prej rezultira v krizi osebnostne identitete kot pa v sami sreči in notranjem zadovoljstvu. Tako torej drugi sklop diplomskega dela skuša približati »duh današnje družbe«, najprej s primerjanjem predmoderne, moderne in postmoderne dobe, nato pa obravnava tudi nekaj najpomembnejših pojavov, ki so značilni za našo, torej postmoderno (postmodernistično) družbo in kateri imajo najmočnejši vpliv na dojemanje, oblikovanje posameznikove identitete, njeno krizo in skorajšnjo zavestno ali nezavedno izgubo. V prvi vrsti gre za sam proces individualizacije, ki pomeni v bistvu nenehno iskanje lastne identitete v svetu neštetih možnosti, odločitev, tveganj in nevarnosti. Podrobneje je izpostavljen problem globalizacije skozi pogled globaliziranega kapitala in lokalizacije revščine v odnosu z dojemanjem neponovljivega časa, ki dejansko ustvarja »dva svetova« ljudi, torej tudi dvoje čisto različnih identitet, ki pa se absurdno povezujejo v iskanju in razreševanju problemov v zvezi z identiteto obojih. V tem delu je s kriminološkega vidika opozorjeno tudi na dojemanje revščine kot zločina, kot posledice in vzvoda strukturnega nasilja v družbi. Tematika samega dela se nadaljuje z obravnavo »zapovedane sreče« v zvezi s potrošništvom, ki vsem ljudem nekako potihoma, nezavedno ukazuje in vsiljuje naše potrebe, zaradi česar nezavedno izbiramo točno določene življenjske vzorce oziroma življenjske stile, ki bi nam naj prinesli zadovoljstvo, žal pa se ne zavedamo, da so naše želje, po zadovoljitvi katerih hrepenimo, v bistvu skonstruirane »zunaj« nas in primarno ne izhajajo iz nas samih, zaradi česar skoraj nikoli ne moremo najti tistega duševnega miru, ki bi nas notranje izpopolnil in nam dal občutek samouresničitve v različnih situacijah. V tem kontekstu je s kriminološkega vidika pozornost namenjena kriminalnemu življenjskemu stilu kot alternativi oziroma odgovoru na posameznikovo nezmožnost samoaktualizacije v tisti meri, ki bi iz posameznika naredila kreativno, zadovoljno bitje, ki ne bi rabil izraziti svojih potlačenih ambicij v destruktivnih, delikventnih in deviantnih ravnanjih, ki predstavljajo nekakšen »kričeč« odgovor na vso breme, ki ga posamezniku nalaga družba s svojimi zakonitostmi, značilnostmi in zahtevami.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: osebnostna identiteta, postmoderna družba, individualizacija, globalizacija, družina, strukturalno (sistemsko) nasilje, heteronomno delo, potrošništvo, revščina, kriminalni življenjski stil, deviantnost, strah.
Published: 01.02.2011; Views: 3605; Downloads: 630
.pdf Full text (1,15 MB)

360.
DELOVANJE CENTRA ZA SOCIALNO DELO, KADAR JE OTROK ŽRTEV NASILJA V DRUŽINI
Jovita Kovač, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Marca l. 2008 je začel veljati Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki definira družinsko nasilje in vlogo ter naloge državnih organov, nosilcev javnih pooblastil in javnih služb ter nevladnih organizacij, ki imajo zakonsko dolžnost prijaviti nasilje in kasneje sodelovati pri obravnavi žrtev nasilja. Zakonodaja določa posebno varstvo otrok, ki so žrtve nasilja tudi, kadar niso neposredno napadeni. V letih 2009 in 2010 sprejeti pravilniki, določajo pravila postopanja ob zaznavi družinskega nasilja za organe in organizacije, ki se najpogosteje srečajo s tovrstnim nasiljem in jim nalagajo dolžnost medsebojnega obveščanja in sodelovanja. Večinoma je reševanje te problematike le eno izmed delovnih področij pristojnih institucij, zato jim zakon predpisuje dolžnost prednostne obravnave nasilja v družini. Področje nasilja v družini ureja več zakonov in podzakonskih aktov, žrtev mora sprožati različne postopke pred različnimi institucijami za izstop iz nasilnega odnosa. Otroci večinoma nimajo procesne sposobnosti. V primerih, ko iz objektivnih razlogov otroka ne more zastopati starš, zakonodaja predvideva različne vrste zastopanja. Glavna vloga centra za socialno delo je koordinacija med vsemi institucijami pri pomoči in reševanju socialnih in materialnih stisk žrtve ter organizacija multidisciplinarnih timov. Center za socialno delo pomaga tako žrtvi, kot povzročitelju nasilja, preko socialnovarstvenih storitev. Kadar je žrtev družinskega nasilja otrok, center lahko ukrepa po družinski zakonodaji. Nov Družinski zakonik bo centrom odvzel pristojnost za odločanje o odvzemu otrok staršem, prinesel pa bo nekatere nove ukrepe za pomoč ogroženim otrokom.
Keywords: družinsko pravo, nasilje v družini, otrok, otrokove pravice, center za socialno delo, socialnovarstvene storitve, ukrepi po družinski zakonodaji, multidisciplinarno sodelovanje
Published: 20.01.2011; Views: 3271; Downloads: 446
.pdf Full text (431,43 KB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica