| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 433
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
11.
Učinkovitost strategije omejevanja nasilja v družini v Sloveniji
Barbara Kunej, 2021, master's thesis

Abstract: Raziskovalno delo obravnava učinkovitost strategije omejevanja nasilja v družini v Sloveniji. Nasilju v družini je lahko danes izpostavljen vsakdo, ne glede na svoj družbeni položaj; najpogosteje so napada deležne prav ranljive skupine (ženske, otroci, starejše osebe itd.). Da bi bile države pri omejevanju in zatiranju nasilja čim bolj uspešne, oblikujejo temu primerne strategije. Glavni organizaciji sta Evropska unija in Svet Evrope, ki evropske države usmerjata pri razvoju lastne nacionalne strategije omejevanja nasilja v družinah. Glavnega pomena pri omejevanju nasilja je medinstitucionalno sodelovanje, ta določa bistvene pristojnosti in naloge posameznih nadzornih institucij in drugih organizacij. Strategije so v prvi fazi usmerjene v obravnavo problematike nasilja v družini, usmerjanje in dodatna izobraževanja strokovnih delavcev, obravnavno povzročiteljev, pomoč žrtvam nasilja. Ključnega pomena je sodelovanje vseh, ki se soočajo z nasiljem v družini. V Sloveniji je še vedno premalo raziskav glede nasilja v družini, čeprav je po sprejetju zakonske podlage Zakona o preprečevanju nasilja v družini in sprejetja Resolucije za nacionalno preprečevanje nasilja v družini 2009–2014 viden resen in discipliniran pristop. Za uresničevanje zastavljenih ciljev in nalog pa je potrebnega še veliko več dela s strani posameznikov, družbe, pristojnih nadzornih institucij ter same države. V empiričnem delu smo z analizo podatkov, zbranih s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega zaposlenim strokovnim delavcem centrov za socialno delo, ki se pri svojem delu srečujejo ter soočajo z nasiljem v družini, skušali preučiti njihovo učinkovitost. Večina respondentov meni, da se cilji resolucije le delno uresničujejo, medsebojno sodelovanje različnih institucij se je po sprejetju Resolucije precej izboljšalo, načeloma pa se žrtve v primeru nasilja najpogosteje obrnejo na državni organ – policijo, ki v prvi vrsti posreduje, ko pride do nasilnega dejanja. Po mnenju strokovnih delavcev, zaposlenih na centrih za socialno delo, je glavni vzrok za nezadostno učinkovitost strategije omejevanja nasilja dolgotrajnost sodnih postopkov za obravnavanje primerov nasilja v družini, pa tudi samo nepoznavanje strategije, glavni razlog za nezadostno izvajanje akcijskega načrta pa je slabo poznavanje njegovih določil.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, preprečevanje nasilja, strategije omejevanja, Slovenija, magistrska dela
Published: 10.03.2021; Views: 99; Downloads: 24
.pdf Full text (1,08 MB)

12.
Ženske in otroci - najpogostejše žrtve nasilja in zlorab v družini
Anja Aleksič, 2021, master's thesis

Abstract: Nasilje v družini, žrtve katerega so večinoma ženske in otroci, spada med najpogostejše kršitve človekovih pravic in kršitve človekovega dostojanstva ter diskriminacijo žensk. Za problematiko nasilja v družini in boj proti njemu je izjemnega pomena, da se o njem govori. Družba mora ponotranjiti dejstvo, da ne gre za problem, ki spada v zasebno sfero posamezne družine, temveč gre za problem celotne družbe in družbeno odgovornost nosi vsak izmed nas. Potrebno je doumeti pogostost nasilja v družini in se prenehati slepiti o »redkosti« tega pojava, saj je popolnoma mogoče, da je tudi nekdo od naših bližnjih žrtev družinskega nasilja, pa tega ne upa priznati, ker se tako kot večina žrtev boji, da mu nihče ne bo verjel, da pomoči ne bo dobil ali da bo po priznanju samo še huje. Kolektivno družbeno zavedanje in družbena odgovornost sta seveda izjemnega pomena, vendar je za reševanje dotične problematike v prvi vrsti odgovorna država, ki se mora reševanja lotiti celovito. Za obravnavanje nasilja v družini mora zagotoviti celoten zakonodajni in politični okvir, poskrbeti pa mora tudi za uspešno sodelovanje institucij, organov in organizacij, ki predstavljajo državno mrežo izvajalcev pomoči. S posebnimi programi je potrebno pomoč nuditi tudi povzročiteljem nasilja, ki so se nasilnega vedenja naučili tekom življenja, vendar se lahko takšnega vedenja odvadijo in ga spremenijo, če se problema zavedajo, želijo delati na sebi, so pripravljeni na spremembo in imajo ob sebi ustrezno strokovno podporo. Najpomembnejše pa je sporočilo za vse žrtve, povzročitelje nasilja in celotno družbo, da je nasilje popolnoma nesprejemljivo, da zanj ni nikakršnega opravičila ter da je zanj vedno odgovoren izključno povzročitelj sam, nikoli žrtev.
Keywords: družinsko pravo, družina, družinska razmerja, nasilje v družini, zloraba v družini, žrtve nasilja in zlorab v družini, Zakon o preprečevanju nasilja v družini
Published: 10.03.2021; Views: 132; Downloads: 51
.pdf Full text (2,19 MB)

13.
Povezanost med empatijo učencev in njihovim zaznavanjem ter reagiranjem na medvrstniško nasilje
Ula Ulaga, 2021, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje je zelo razširjen pojav pri nas in tudi drugje po svetu. Zelo pogosto se pojavlja v osnovnih šolah in učitelji ter drugi delavci šole si zelo prizadevajo, da ga uspešno preprečujejo. Namen magistrske raziskave je bil na vzorcu učiteljev razrednega pouka proučiti njihova stališča do medvrstniškega nasilja in izraženo stopnjo empatije. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri učitelji zaznavajo medvrstniško nasilje v osnovnih šolah, kakšne oblike nasilja so po njihovem mnenju najpogostejše in kaj učitelji storijo v primeru, ko medvrstniško nasilje zaznajo. Ugotavljali smo, kako visoka je stopnja empatije pri učiteljih ter kako je ta povezana z učiteljevo sposobnostjo in kompetentnostjo v primeru nasilja. V raziskavo je bilo vključenih 150 učiteljev razrednega pouka (27 učiteljev in 123 učiteljic). Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen iz vprašanj o medvrstniškem nasilju, oblikovanih za namen te študije, in vprašalnika empatije (Davis, 1980). Rezultati so pokazali, da se učitelji večinoma ocenjujejo kot dovolj kompetentne in usposobljene za ustrezno zaznavanje in odzivanje v primeru medvrstniškega nasilja in da izražajo visoko stopnjo empatije. Večina učiteljev medvrstniško nasilje v šoli zaznava nekajkrat mesečno in so mnenja, da se največ nasilja dogaja med odmori. Med posameznimi oblikami nasilja učitelji najpogosteje zaznavajo zmerjanje, norčevanje in zasmehovanje. Pri zaznavanju medvrstniškega nasilja pa se večina učiteljev odloči za pogovor z vsemi udeleženci nasilja in o nasilju obvestijo starše vseh vpletenih otrok. Povezava med kompetentnostjo in usposobljenostjo pri obravnavi nasilja in empatijo učiteljev se je pokazala kot pozitivna in statistično pomembna, iz česar lahko domnevamo, da so tisti učitelji, ki imajo višjo stopnjo empatije tudi bolj ustrezno usposobljeni in kompetentni za prepoznavanje in reagiranje v primeru medvrstniškega nasilja. Naša raziskava kljub svojim omejitvam pomembno prispeva k dvigu zavedanja o vlogi empatije učiteljev in pomenu njihovega ustreznega posredovanja v primeru medvrstniškega nasilja.
Keywords: medvrstniško nasilje, vloga šole, udeleženci nasilja, reakcija na nasilje, empatija
Published: 18.02.2021; Views: 147; Downloads: 39
.pdf Full text (750,62 KB)

14.
Zloraba alkohola kot sprožilec nasilja v družini
Andreja Tratnjek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska delo razkriva povezavo med alkoholizmom in nasiljem v družini, ki sta v sodobni družbi globalen problem. Alkoholizem je družbeni problem, ki vpliva na celotno družbeno skupnost. Količina vnosa zaužitega alkohola vpliva na vsakega posameznika drugače, v nekaterih vzbudi pozitivna čustva, pri drugih negativna čustva. Alkohol je tako najpogostejši dejavnik tveganja za razvoj nasilja v družini, ki se kaže v različnih oblikah: psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje. Nasilje v družini ni enkraten dogodek, ampak je dinamičen proces. V Sloveniji naj bi bila vsaka četrta oseba žrtev nasilja v družini, vendar se podatki iz leta v leto nižajo. Nasilje v družini je posledica zlorabe družbene moči močnejšega člana v družini nad šibkejšim članom. Najpogosteje so žrtve matere in otroci, storilec pa moški član družine. Raziskava, ki sem jo izvedla v okviru diplomske naloge, razkriva, da velika večina (96%) anketiranih priznava povezavo med zlorabo alkohola in nasilja v družini. Povezava med alkoholom in nasiljem v družini so potrdile tudi raziskave iz tujine, vendar si niso enotne. Nekateri raziskovalci zagovarjajo biološke vidike razvoja nasilja v družini spet drugi sociološke. Agresivnost in posledično nasilje v družini sta najpogostejši posledici alkoholizma. Na razvoj agresivnega vedenja vplivajo številni dejavniki, med katere spadata tako posameznikove osebnostne značilnosti kot zloraba alkohola. Alkoholizem je v moderni družbi socialno-ekonomski problem, zato si pred njim ne moremo zatiskati oči. V Sloveniji delujejo številne nevladne organizacije, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja v družini in tudi ozaveščajo širšo javnost o tem družbenem problemu.
Keywords: diplomske naloge, družina, alkoholizem, nasilje, žrtve in storilec, posledice nasilja
Published: 17.02.2021; Views: 192; Downloads: 65
.pdf Full text (822,35 KB)

15.
Policijsko nasilje: primerjava nezakonite obravnave tujcev, priseljencev in državljanov
Anja Babnik, 2021, master's thesis

Abstract: V sodobni družbi je nasilje zelo pogosto. O njem lahko beremo, ga občutimo in vidimo. Vloge policista so različne, od sodelovanja z državljani do odkrivanja kaznivih dejanj, pri tem pa lahko povzroči neodobravanje in sproži konflikte z osebami v postopku. Na svetovni ravni policijsko nasilje in s tem povezana kriminaliteta nista nekaj novega, ampak se narava in pogostost le-tega spreminja. Tukaj govorimo o pretirani uporabi sile, ki presega potrebna dejanja za doseganje zakonitega namena. Policijsko nasilje ni sprejemljivo v nobenem pogledu, najbolj problematično pa je nasilje nad tujci in priseljenci. To nasilje je zelo dobro vidno v ZDA, kjer so tarča temnopolti. Na težave na tem področju so v preteklosti v ZDA, v času formalne segregacije, opozarjala različna družbena gibanja. Kljub odpravi segregacije, težave ostajajo, o njih pa danes govorijo aktivisti gibanja Black lives matter. Domneva se, da v Evropi tujci prevzemajo takšno vlogo, kot jo imajo temnopolti v ZDA, čeprav primerjava policijskega nasilja med ZDA in Evropo pokaže, da je žrtev v Evropi veliko manj. Umori temnopoltih in z njimi povezani incidenti, ki se dogajajo, niso naključni in zgolj za preprečitev napada na policista. Današnja tehnologija in dostop do družbenih medijev vsaj delno pomagata odkrivati prekoračitev uporabe sile. S tem policijsko nasilje nad rasnimi in etničnimi manjšinami vse bolj pridobiva mednarodno pozornost. Dejstvo je, da stereotipom o manjšinah in kaznivih dejanjih ne podležejo samo policisti. Pogosto je takšna miselnost razširjena v celotni družbi. Rasno profiliranje je vključeno v policijsko prakso in se širi od posameznika na celotno organizacijo. V tem primeru govorimo o institucionalnem rasizmu. Ključni dejavnik za pojav policijskega nasilja je strukturno nasilje v družbi, zato je treba na nasilje gledati kot na sistemsko motnjo znotraj institucije.
Keywords: magistrska dela, nasilje, policija, tujci, priseljenci, državljani
Published: 07.02.2021; Views: 163; Downloads: 39
.pdf Full text (885,50 KB)

16.
Viktimološki vidik psihičnega in fizičnega nasilja na delovnem mestu
Monja Erhatič, 2020, master's thesis

Abstract: Danes ljudje zaradi prehitrega načina življenja doživljajo ogromno stresa in napora, kar jih posledično pripelje do izgorevanja. Slabi odnosi med sodelavci, razdraženost in želja po dokazovanju v mnogih primerih pripeljejo tako psihičnega kot tudi fizičnega nasilja, kar pa žrtve občutijo predvsem na svojem psihičnem zdravju. Na trgu se pojavlja ogromno konkurenčnih podjetij, kar pripelje do tekmovalnosti. Norčevanje, obrekovanje, grožnje in kritiziranje, tudi fizični in spolni napadi so prisotni skoraj da ne že v vseh podjetjih oz. organizacijah. Pojavijo se lahko na vseh hierarhičnih ravneh, največkrat v odnosu s strani nadrejenega nad podrejenim, pri čemer ne moremo izključiti niti ostrih odnosov med sodelavci. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili različne definicije in oblike nasilja na delovnem mestu. Osrednjo pozornost smo namenili mobingu oziroma psihičnemu nasilju, saj se ta pojavlja najpogosteje in ne prinaša negativnih posledic le zaposlenim, ampak se kaže tudi kot problem celotne družbe. V empiričnem delu so posebej poudarjene ugotovitve raziskave o prisotnosti in doživljanju nasilja na delovnem mestu, zadovoljstvu ter odnosih med sodelavci, kot tudi posledicah, ki nastanejo zaradi nasilja.
Keywords: magistrska dela, nasilje, fizično nasilje, psihično nasilje, zaposleni, delovno mesto
Published: 07.01.2021; Views: 155; Downloads: 59
.pdf Full text (929,31 KB)

17.
Povezava med deviantnostjo in nasiljem v medijih
Martin Urankar, 2020, master's thesis

Abstract: Mediji so s svojimi vsebinami vsakodnevno prisotni v človekovem življenju. Ogromno medijskih vsebin vsebuje takšne in drugačne vrste nasilja. Ali to nasilje lahko vpliva na pojav deviantnosti pri posameznikih? Ali obstaja povezava med deviantnostjo in nasiljem v medijih? Odgovore na takšna in podobna vprašanja se je poskušalo najti v tem zaključnem delu. V uvodu je bralcu predstavljen pogled na nasilje in njegova prisotnost v vsakodnevnem življenju posameznika. Pojasnjeni so nekateri pojmi, predstavljeni so mediji, njihovi učinki in različne teorije deviantnosti. V nadaljevanju se podrobneje posvetimo prisotnosti nasilja v posameznih medijih, kot so televizija in film, videoigre, literatura, glasba in splet. Vsak medij je predstavljen v povezavi z nasilnimi vsebinami. Opisana so tudi nekatera nasilna kazniva dejanja, ki se jih povezuje z vplivom določenega medija. Negativne učinke, ki jih lahko imajo nasilne vsebine, se je pričelo toliko bolj proučevati po množičnem pokolu na šoli Columbine v Združenih državah Amerike. Dvajsetega aprila 1999 sta namreč dva dijaka omenjene šole v zgradbo vstopila oborožena in brez opozorila pričela streljati na sovrstnike. Ubitih je bilo trinajst ljudi. V letih po dogodku so sledile raziskave, ki so povezovale nasilna in kazniva dejanja z igranjem nasilnih videoiger, gledanjem nasilnih video vsebin, poslušanjem nasilne glasbe ipd. Kmalu za tem so se pojavile raziskave, ki so takšnim trditvam nasprotovale in jih zavračale. Med poznavalci tako še vedno ni enotnega mnenja, kakšen učinek imajo na posameznika nasilne medijske vsebine oziroma, če ga te sploh imajo. V zaključno delo je vključena tudi raziskava z anketnim vprašalnikom, s katero se želi predstaviti poglede sodelujočih na nasilje ter njihovo dojemanje povezave videnega nasilja z negativnimi posledicami.
Keywords: magistrska dela, deviantnost, nasilje, mediji, povezava, zaznavanje
Published: 14.12.2020; Views: 175; Downloads: 45
.pdf Full text (1,32 MB)

18.
Nekateri vidiki ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad starši
Anita Lukačič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v družbi, kjer žal niti nasilje ne nazaduje v svojem razvoju. Še toliko bolj zaskrbljujoče je, ko se nasilje pojavi znotraj družine in katerega izvršitelj je najmlajši član – predšolski otrok. V diplomski nalogi, ki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, je podrobneje predstavljen premalokrat omenjeni problem izvajanja ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad odraslimi – starši. V začetku teoretičnega dela sta predstavljena pojma nasilje in ekonomsko nasilje. V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni nekateri pomembni vidiki omenjenega nasilja kot tudi pomembne značilnosti izvajanja ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad starši (in kako ga prepoznati) s pomočjo opisanih primerov. Predstavljene so tudi možne posledice znotraj družine ob prisotnosti izvajanja omenjenega nasilja predšolskega otroka kot tudi nekateri razlogi za njegov nastanek. Ker skorajda za vsako težavo obstaja rešitev, so v naši diplomski nalogi zbrani in predstavljeni tudi nekateri pristopi in metode, s pomočjo katerih lahko znotraj družine preprečimo nastanek ali vsaj zmanjšamo vpliv ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad starši, če je to že prisotno znotraj družine. Empirični del zajema rezultate raziskave o tem, kako so starši predšolskih otrok seznanjeni z obstojem ekonomskega nasilja predšolskega otroka nad njimi samimi, in njihovo mnenje o tej temi. Sledijo rezultati o tem, ali starši učijo svoje predšolske otroke primernega odnosa do denarja in njegove uporabe ter na kakšen način. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, katerega vzorec je zajemal starše, ki imajo svoje predšolske otroke vpisane v vrtec Ljutomer, pridobljeni podatki, ki so predstavljeni in interpretirani v empiričnem delu, pa so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Opravljena raziskava in njeni rezultati so pokazali, da so starši zelo slabo seznanjeni z obstojem ekonomskega nasilja predšolskega otroka, vendar si ga na podlagi njegovega poimenovanja znajo primerno razlagati in predstavljati. Ugotovljeno je tudi bilo, da prav vsi anketirani starši svoje predšolske otroke učijo primernega odnosa do denarja in njegove uporabe, najpogosteje s pomočjo aktivnega sodelovanja otroka pri razpolaganju z denarjem (vzamejo jih torej seboj po nakupih, na banko in tako dalje).
Keywords: nasilje, denar, starši, predšolski otrok, izsiljevanje.
Published: 09.11.2020; Views: 195; Downloads: 99
.pdf Full text (1,84 MB)

19.
Mobing in nasilje tretjih oseb nad člani sindikata policistov slovenije
Sergej Gutsmandl, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo preučili mobing na delovnem mest ter nasilje tretjih oseb, ki se izvaja nad člani Sindikata policistov Slovenije, ki so zaposleni v policiji Republike Slovenije.
Keywords: mobing, nasilje, policija, sinidkat policistov slovenije, stres
Published: 06.11.2020; Views: 202; Downloads: 54
.pdf Full text (1,60 MB)

20.
Zadovoljstvo žrtev nasilja v družini s prvimi posredovalci
Rok Svetič, 2020, master's thesis

Abstract: Nasilje v družini sodi med razširjeno družbeno problematiko, ki pa v veliki meri ostaja prikrito. Žrtve viktimizacije pogosto ne prijavijo, zato uradna statistika ne omogoča vpogleda v realno stanje razširjenosti tovrstne kriminalitete. Pregled literature kaže, da je pripravljenost žrtev poročati o viktimizaciji med drugim odvisna tudi od ustreznosti obravnave, ki jo žrtve prejmejo ob prijavi. Za spodbujanje pripravljenosti žrtev nasilja v družini prijaviti viktimizacijo je zato pomembno razumeti žrtvina stališča o tem, kaj od prvih posredovalcev pričakujejo in katere vrste pomoči potrebujejo. Pretekle raziskave so se večinoma osredinjale na analizo odnosov med policisti in žrtvami nasilja v družini, medtem ko primanjkuje študij, ki bi preučile zaznano kakovost celotne obravnave, ki vključuje tudi delo drugih deležnikov. Namen magistrskega dela je zato analizirati zadovoljstvo žrtev nasilja v družini z delom in obravnavo, ki so jo prejele od različnih prvih posredovalcev (policija, centri za socialno delo, zdravstvene službe, sodišča, nevladne organizacije in varne hiše) v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena raziskava med žrtvami nasilja v družini, nastanjenimi v varnih hišah po Sloveniji. Izsledki potrjujejo ugotovitve dozdajšnjih raziskav, ki kažejo, da obravnava žrtev, ki jo opravijo prvi posredovalci, pomembno vpliva na pripravljenost žrtev prijavljati nasilje pristojnim organom. Žrtve nasilja v družini navadno težko sprejmejo odločitev za prijavo; pogosto se za to odločijo šele po daljšem časovnem obdobju viktimizacije. Žrtve so z delom prvih posredovalcev na splošno zadovoljne; najmanj so zadovoljne z delom sodišč, najbolje pa ocenjujejo delo uslužbencev varnih hiš. Izsledki kažejo tudi, da je žrtvina zaznava ocene dela policistov povezana z zaznano usposobljenostjo, s profesionalnostjo in z razumevanjem policistov. Gre za eno redkih tovrstnih raziskav v Sloveniji, ki preučuje zaznano kakovost obravnave žrtev nasilja v družini, ki jo opravijo različni deležniki. Izsledki so uporabni za načrtovanje izboljšav dela prvih posredovalcev glede izboljševanja odnosov z žrtvami nasilja v družini skladno z njihovimi pričakovanji in s spodbujanjem pripravljenosti žrtev prijaviti viktimizacijo.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, žrtve, obravnava, prvi posredovalci, kakovost dela, Slovenija, magistrska dela
Published: 14.10.2020; Views: 225; Downloads: 46
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica