1. Razredne norme priljubljenosti kot moderator odnosa med socialnimi cilji priljubljenosti, zaznano priljubljenostjo in izvajanjem medvrstniškega nasilja : magistrsko deloLara Bukovec, 2025, master's thesis Abstract: Medvrstniško nasilje je pogost pojav v osnovnošolskih razredih, njegove posledice so lahko učne, psihosocialne in zdravstvene. K njegovemu nastanku in ohranjanju prispevajo različni dejavniki na ravni posameznika in razreda. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv socialnih ciljev priljubljenosti in zaznane priljubljenosti na izvajanje medvrstniškega nasilja, preveriti moderacijski učinek zaznane priljubljenosti in razrednih (agresivnih in prosocialnih) norm priljubljenosti na ta odnos. V raziskavi s prečnim raziskovalnim načrtom je sodelovalo 6395 učencev (50 % deklet) 8. in 9. razredov iz 118 slovenskih osnovnih šol. Podatki so bili analizirani z večnivojskim modeliranjem. Rezultati so pokazali, da socialni cilji priljubljenosti in zaznana priljubljenost napovedujejo izvajanje medvrstniškega nasilja. Obenem je tudi povezava med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem medvrstniškega nasilja močnejša pri višjih vrednostih zaznane priljubljenosti. Prav tako se je pokazalo, da sta tako povezava med socialnimi cilji priljubljenosti in izvajanjem nasilja kot tudi povezava med zaznano priljubljenostjo in izvajanjem medvrstniškega nasilja močnejši pri višjih stopnjah agresivnih norm priljubljenosti. Prosocialne razredne norme priljubljenosti se niso izkazale kot statistično značilen moderator, spol pa je bil statistično značilno povezan z izvajanjem nasilja, vendar njegova vključitev v model ni spremenila glavnih ugotovitev. Raziskava omogoča boljši vpogled v vlogo razrednih in individualnih dejavnikov pri razumevanju medvrstniškega nasilja, ugotovitve pa lahko uporabimo pri oblikovanju intervencij ter šolskih preventivnih programov za preprečevanje medvrstniškega nasilja tako na razredni kot individualni ravni.
Keywords: razredne norme priljubljenosti, socialni cilji priljubljenosti, zaznana priljubljenost, medvrstniško nasilje, večnivojsko modeliranje
Published in DKUM: 16.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
 Full text (745,50 KB) |
2. Medvrstniško nasilje pri študentih: analiza demografskih, psiholoških in akademskih dejavnikov : magistrsko deloAdriana Resnik, 2025, master's thesis Abstract: Medvrstniško nasilje predstavlja problematiko, ki je aktualna tudi v času visokošolskega izobraževanja, njegove značilnosti pa so med študenti slabše raziskane. Namen našega magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne so značilnosti medvrstniškega nasilja pri študentih glede na vrste nasilja, spol in starost. Prav tako smo želeli preučiti akademsko uspešnost, splošno samopodobo in socialno anksioznost kot napovednike viktimizacije in nasilja pri študentih. V naši raziskavi je sodelovalo 177 slovenskih študentov, od tega jih je bilo 74 % ženskega spola, s povprečno starostjo 22,74 let (SD = 1,85). Za zbiranje podatkov o izvajanju nasilja in viktimizaciji smo uporabili slovensko priredbo Vprašalnika medvrstniških odnosov: Nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT), ki smo jo v določeni meri prilagodili za našo ciljno populacijo, poleg tega pa smo uporabili tudi Liebowitzovo lestvico socialne anksioznosti, Rosenbergovo lestvico samopodobe ter dve meri akademske uspešnosti, in sicer objektivno (povprečna ocena preteklega semestra - zimski semester 2024/25) in subjektivno (s postavko »Sem bolj študijsko uspešen od mojih sošolcev/sošolk.«, ki je del Lestvice subjektivnega akademskega uspeha). Zbirali smo tudi demografske podatke in podatke o študiju. Ugotovili smo, da se med slovenskimi študenti najpogosteje pojavljajo oblike odnosnega nasilja, sledijo besedno in telesno nasilje. V vlogi žrtve nasilja se pogosteje znajdejo mlajši študenti, medtem ko se razlike v izvajanju nasilja glede na starost niso pokazale. Rezultati so pokazali, da so moški pogosteje izvajalci nasilja kot ženske, razlik med spoloma v viktimizaciji pa v naši študiji nismo prepoznali. Akademska uspešnost se ni izkazala kot pomemben napovednik izvajanja nasilja in viktimizacije pri študentih, zaključujemo pa, da sta v sklopu napovednikov medvrstniškega nasilja pri študentih pomembna dejavnika splošna samopodoba in socialna anksioznost. Študenti z nižjo splošno samopodobo poročajo o višji viktimizaciji, omenjeni dejavnik pa ni pomemben napovednik izvajanja nasilja pri študentih. Visoka socialna anksioznost je pomemben napovednik viktimizacije, hkrati pa študenti z visoko anksioznostjo manj pogosto izvajajo nasilje. V interpretaciji smo pojasnili omenjene rezultate, njihovo uporabno vrednost, pomanjkljivosti raziskave in ideje za prihodnje študije.
Keywords: medvrstniško nasilje, študenti, akademska uspešnost, socialna anksioznost, splošna samopodoba
Published in DKUM: 13.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,49 MB) |
3. Stališča do intimnopartnerskega nasilja in pripravljenost na posredovanje : magistrsko deloNika Hober, 2025, master's thesis Abstract: Nasilje v družini je oblika nasilja, ki se dogaja med širšimi družinskimi člani, lahko pa tudi med dvema posameznikoma – intimnima partnerjema. Lahko je vidno že na zunaj (udarec partnerju, otroku), lahko pa zavzema bolj neopazne oblike, ki kljub subtilnosti niso zanemarljive (ekonomsko nasilje, emocionalno nasilje, zalezovanje). Stališča do intimnopartnerskega nasilja so skupek več dejavnikov, ki nakazujejo na ravnanje osebe v primeru nasilja. Osrednji cilj zaključnega dela je izpostaviti problematiko intimnopartnerskega nasilja in raziskati povezave med stališči do intimnopartnerskega nasilja in pripravljenostjo posredovanja. Stališča do intimnopartnerskega nasilja so pomemben napovedni dejavnik samega nasilja kot tudi pripravljenosti na posedovanje ob nasilju. V nalogi smo proučili ravno ta dejavnika in se osredinili na nastanek različnih stališč in povezavo z vzroki, ki so pomembno soodvisni s pripravljenostjo posameznikov za posredovanje. Zaključno delo se osredotoča na stališča posameznikov do intimnopartnerskega nasilja in pripravljenost na posredovanje. S spletno anketo, v katero je bilo vključenih 613 anketirancev, starih med 18 in 65 let, smo ugotavljali, kakšna so stališča do intimnopartnerskega nasilja in nasilja v družini v Sloveniji. Ugotavljamo, da so določene demografske karakteristike povezane s stališči do nasilja. Ugotavljamo, da imajo moški in prebivalci ruralnega okolja višjo toleranco do psihičnega nasilja. Nižja izobrazba, ruralno okolje in moški spol pa so prav tako dejavniki, povezani z višjo toleranco do fizičnega nasilja. Z naklonjenostjo posredovanju je na podlagi naših ugotovitev statistično značilno povezana le toleranca do psihičnega nasilja. Naše ugotovitve so skladne z ugotovitvami raziskav iz tujine.
Keywords: intimnopartnersko nasilje, magistrska dela
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 31
Full text (1008,87 KB) |
4. Analiza reprezentacij medvrstniškega nasilja v izbranih slovenskih spletnih medijih : magistrsko deloKatja Kolednik, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo se posvetili analizi reprezentacij medvrstniškega nasilja, ki jih ponujajo izbrani slovenski spletni mediji. V teoretičnem delu smo opredelili kompleksnost pojava medvrstniškega nasilja in pojasnili njegove bistvene sestavine. Pojasnili smo tudi pomen družbene senzibilnosti na nasilje med vrstniki ter pomen ustreznega ukrepanja pri zaznavanju tega pojava. Največji poudarek smo namenili vlogi medijev pri reprezentaciji medvrstniškega nasilja, s čimer smo se ukvarjali tudi v empiričnem delu. Objektiven nabor v raziskovalnem vzorcu obsega 507 poljudnoznanstvenih člankov, objavljenih med letoma 2006 in 2024 ter prosto dostopnih na slovenskih spletnih platformah. Namen kvalitativne metode analize omenjenih vsebin je bil ugotoviti, kako slovenski spletni mediji obravnavani pojav prikazujejo svojemu občinstvu. Ugotovili smo, da mediji nakazujejo na naraščajoč trend tako vidnih kot tudi prikritih oblik medvrstniškega nasilja. Prikazujejo, da so tako v vlogi povzročitelja kot tudi žrtve najpogosteje pripadniki moškega spola. Najpogosteje izpostavljajo vidne oblike nasilja, posebej fizično nasilje, kot lokacijo dogajanja pa šolsko okolje. Spolno in spletno nasilje obravnavajo kot manj vidni obliki nasilja, v nekaterih primerih pa mediji izpostavljajo tudi etnično pripadnost vključenih. Kot najpogostejši dinamizatorji tega pojava so se pokazali posamezne organizacije ter strokovnjaki tega področja, ugotovili pa smo tudi povečanje splošne družbene senzibilnosti na obravnavani pojav.
Keywords: analiza vsebine, medvrstniško nasilje, slovenski spletni mediji, medijske reprezentacije
Published in DKUM: 12.09.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,95 MB) |
5. Vpliv nasilja v družini na institut stanovanjskega varstva : magistrsko deloNika Gradišnik, 2025, master's thesis Abstract: Nasilje v družini predstavlja enega izmed najbolj problematičnih in hkrati najbolj prikritih tem današnje družbe. Gre za izjemno občutljivo tematiko, o kateri se ne govori veliko, predvsem iz vidika, da se izvaja v družini, torej v prostoru, kjer bi naj posamezniki uživali zasebnost, ljubezen in varnost. Ko se prostor, ki ga posameznik dojema kot varnega, spremeni v vir nasilja, so posledice za žrtve pogosto hude in dolgotrajne.
Nasilje že nasploh pomeni hudo kršitev osnovnih človekovih pravic. Kadar se pa ta izvaja v družinskem okolju, pa pomeni tudi kršitev medsebojnega zaupanja ter spoštovanja. Država ima dolžnost varovati človekove pravice, pri tem pa posebno pozornost namenja žrtvam družinskega nasilja, ki sodijo med najbolj ranljive skupine v družbi. Najpogostejše žrtve tovrstnega nasilja so ženske in otroci. Država nosi posebno odgovornost, da zagotovi ustrezne institute za zaščito vseh žrtev družinskega nasilja, pri čemer mora biti v primeru otrok še posebej skrbna. Celovito ureditev tega področja predstavlja Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), kateri predvideva tudi ukrep za začasno razrešitev stanovanjske negotovosti žrtve, v kateri se znajde v trenutku, ko je primorana zaradi svoje varnosti zapustiti skupni dom, ki si ga deli s povzročiteljem nasilja. Čeprav ukrep predstavlja začasno varnost žrtvi in priložnost za življenja brez nasilja, smo kot družba odgovorni, da do problema pristopimo celovito – z ničelno toleranco do nasilja ter s ciljem, da do stanovanjske ogroženosti žrtve nasilja sploh ne prihaja.
Keywords: družinsko pravo, družinska razmerja, stanovanjsko varstvo, nasilje v družini, stanovanjska pravica
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,89 MB) |
6. Etnična raznovrstnost razreda kot dejavnik medvrstniškega nasiljaAna Lampret, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Etnična raznovrstnost razrednih skupnosti, ki lahko predstavlja pomemben dejavnik medvrstniškega nasilja, v zadnjih letih v Sloveniji in Evropi precej narašča. Namen raziskave je bil na vzorcu 6391 udeležencev (87,6 % pripadnikov slovenske etnične pripadnosti) proučiti vlogo etničnega statusa učenca in razredne klime (tj. zaznana opora razreda, moralna nezavzetost razreda) na odnos med etnično raznovrstnostjo razreda in stopnjo vključenosti učencev v medvrstniško nasilje (tj. viktimizacijo in izvajanje medvrstniškega nasilja). Rezultati večnivojskega modeliranja so pokazali statistično značilen interakcijski učinek etničnega statusa in etnične raznovrstnosti, etnične raznovrstnosti in zaznane opore razreda ter trismernega učinka etničnega statusa, etnične raznovrstnosti in moralne nezavzetosti razreda na izvajanje medvrstniškega nasilja. Kot statistično značilen pa se je pokazal tudi interakcijski učinek etnične raznovrstnosti razreda in moralne nezavzetosti na viktimizacijo. Študija izpostavlja pomen krepitve vključujoče razredne klime v etnično raznovrstnih kontekstih za učinkovito zmanjšanje medvrstniškega nasilja znotraj razreda.
Keywords: medvrstniško nasilje, etnična raznovrstnost razreda, opora razreda, moralna nezavzetost, mladostniki
Published in DKUM: 22.07.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (605,47 KB)
This document has many files! More... |
7. Medvrstniško nasilje in učno delovanjeEva Kranjec, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Medvrstniško nasilje ima lahko številne posledice, med katerimi sta tudi znižana raven učne zavzetosti in učne uspešnosti. Čeprav je negativna povezanost med vpletenostjo v medvrstniško nasilje in učno uspešnostjo dobro dokumentirana, mehanizmi te povezave še niso povsem pojasnjeni. V tem poglavju povzemamo dosedanja spoznanja o povezanosti teh spremenljivk, s poudarkom na sodobnih modelih, ki v kontekstu medvrstniškega nasilja pojasnjujejo pomen interakcijo učenčevih značilnosti z značilnostmi njegovega okolja. Prikazujemo tudi preliminarne rezultate analize povezanosti med različnimi vidiki vključenosti v medvrstniško nasilje, učno zavzetostjo in uspešnostjo pri slovenskih učencih osmih in devetih razredov skozi tri časovne točke merjenja. Naše ugotovitve potrjujejo pretekle raziskave in predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnje proučevanje kompleksnejših moderacijskih in mediacijskih modelov, ki prispevajo k razvoju ustreznih programov za spoprijemanje z medvrstniškim nasiljem.
Keywords: medvrstniško nasilje, učna zavzetost, učna uspešnost, moderacijski modeli, mediacijski modeli
Published in DKUM: 22.07.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (333,33 KB)
This document has many files! More... |
8. Mere vrstniških nominacij : sociometrične mere in nasiljeTanja Špes, Rene Markovič, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Vrstniški odnosi so za učence osrednjega pomena. Socialno sprejetost učencev najpogosteje merimo s sociometrično preizkušnjo, s katero ugotavljamo socialni položaj učenca v oddelku in odnose v skupini. Na podlagi rezultatov sociometrične preizkušnje lahko učence razdelimo v skupine priljubljenih, prezrtih, povprečnih, zavrnjenih in kontroverznih učencev. V našem prispevku nas je zanimalo, ali se sociometrične skupine razlikujejo v izvajanju in doživljanju telesnega, besednega in odnosnega nasilja. Za preverjanje razlik med skupinami smo uporabili multivariatno analizo variance. Ugotovili smo, da v vseh merjenjih med skupinami obstajajo statistično značilne razlike, in sicer na splošno je skupina kontroverznih učencev pogosteje izvajala vse oblike nasilja v primerjavi z drugimi skupinami. Skupina zavrnjenih učencev je poročala o najpogostejšem doživljanju besedne in odnosne viktimizacije, o telesni, besedni in odnosni viktimizaciji pa je pogosto poročala tudi skupina kontroverznih učencev.
Keywords: vrstniške nominacije, sociometrični položaj, sociometrična preizkušnja, nasilje, viktimizacija
Published in DKUM: 22.07.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (472,04 KB)
This document has many files! More... |
9. Merjenje medvrstniškega nasilja : opis metodologije kvantitativne raziskaveTanja Špes, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Merjenje medvrstniškega nasilja je v preteklosti potekalo predvsem z uporabo kvantitativnih metod, večinoma s samoocenjevalnimi vprašalniki, v zadnjih letih pa se pojav proučuje tudi s kvalitativnimi metodami in z metodo mešanih pristopov. V prispevku v uvodu na kratko orišemo merjenje medvrstniškega nasilja, nato pa se osredinimo na opis metodologije kvantitativne raziskave, ki smo jo izvedli v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Ključni namen kvantitativne raziskave je bil preveriti vzajemen odnos med kazalniki socialne dinamike v razredu in vključenostjo učencev v medvrstniško nasilje v celotnem šolskem letu, nato pa na podlagi podatkov oblikovati smernice, namenjene učencem in zaposlenim na šoli, za preprečevanje medvrstniškega nasilja in odzivanje nanj. V vzdolžni raziskavi s tremi merjenji, ki smo jo v šolskem letu 2022/2023 smo jo izvedli na 118 osnovnih šolah v Sloveniji, so sodelovali učenci 8. in 9. razreda.
Keywords: medvrstniško nasilje, merjenje, kvantitativne raziskave, metodologija, samoporočanje, vrstniško poročanje
Published in DKUM: 22.07.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (379,13 KB)
This document has many files! More... |
10. Opisne značilnosti medvrstniškega nasilja in sorodnih konstruktov v različnih točkah merjenja : preliminarni rezultati raziskaveMarina Horvat, Saša Zorjan, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Medvrstniško nasilje in viktimizacija sta kompleksna pojava, povezana z različnimi dejavniki in pojavnimi oblikami. V pričujoči raziskavi smo proučevali nekatere izmed teh dejavnikov v vzdolžni raziskavi s tremi točkami merjenja v enem šolskem letu. Namen tega prispevka je na kratko orisati uporabljen raziskovalni načrt in predstaviti osnovne opisne značilnosti merjenih konstruktov, s poudarkom na različnih oblikah nasilja in viktimizacije. Preliminarni rezultati za vsako točko merjenja kažejo, da je lahko velik delež variabilnosti v pojavnosti samoporočanega nasilja in viktimizacije mogoče pripisati individualnim razlikam. Med posameznimi točkami merjenja (začetek in konec šolskega dela) je zaznati manjši porast samoporočanega nasilja in viktimizacije, vendar ta porast ni zelo izrazit. To lahko delno pojasnimo z velikostjo vzorca, kar pa ne izključuje razlik na ravni posameznikov ali razredov skozi čas.
Keywords: medvrstniško nasilje, viktimizacija, večnivojsko modeliranje, vzdolžne študije, opisne statistike
Published in DKUM: 21.07.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (526,33 KB)
This document has many files! More... |
