Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Mnenja vzgojiteljev o medvrstniškem nasilju v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili nasilje in njegove oblike. Podrobneje smo predstavili medvrstniško nasilje, udeležence, ki so lahko prisotni, opredelili smo medvrstniško nasilje glede na spol in vlogo ter naloge vzgojitelja. V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev slovenskih, hrvaških in avstrijskih vrtcev. Raziskati smo želeli, katera vedenja otrok vzgojitelji uvrščajo v medvrstniško nasilje, katere so oblike nasilja, ki se najpogosteje pojavljajo v skupini, med katerim spolom se pojavljajo določene oblike nasilja, kateri je najpogostejši vzrok za pojav medvrstniškega nasilja, zanimalo nas je tudi, kako vzgojitelji ukrepajo, kadar se medvrstniško nasilje pojavi v skupini in na kakšen način ob pojavu le-tega sodelujejo s starši. Ugotovili smo, da se v vrtcih v večji meri pojavlja fizično nasilje in da največ anketirancev ravno »pretepanje« kot vedenje otroka uvršča k medvrstniškem nasilju. Ugotovljeno je bilo, da med nobenim spolom ne prihaja do spolnega nasilja in da največ anketirancev meni, da je vzrok za pojav medvrstniškega nasilja v vrtcu nasilje v družini, kjer otrok odrašča.
Keywords: medvrstniško nasilje, predšolski otrok, vzgojitelji, vrtec, starši
Published in DKUM: 12.12.2024; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,82 MB)

Abstract: Pozitivni razvoj mladih je rezultat vzajemnega odnosa med mladostnico_kom (njegovimi oz. njenimi notranji viri) ter zaznano oporo v različnih kontekstih (zunanji viri). Teoretsko disertacija sloni na teoriji pozitivnega razvoja mladih, ki opredeljuje kazalnike pozitivnega razvoja mladih (kompetentnost, samozavest, karakter, skrb in povezanost), ter na teoriji razvojnih virov, ki poudarja vlogo zunanjih (podpora, opolnomočenje, meje, pričakovanja) in notranjih virov (zavezanost učenju, pozitivne vrednote, pozitivna identiteta). Cilji doktorske disertacije so bili preučiti razvojne poti razvojnih virov in kazalnikov pozitivnega razvoja mladih glede na spol in izobraževalno raven ter prvič v mednarodnem okolju raziskati vzdolžno povezavo med njimi, identificirati homogene skupine mladih glede na kazalnike pozitivnega razvoja in razlike med njimi v izvajanju ter doživljanju medvrstniškega nasilja ter razviti in preizkusiti intervencijo za spodbujanje pozitivnega razvoja mladih ter oceniti njen učinek na kazalnike pozitivnega razvoja in pojavnost medvrstniškega nasilja. Doktorska disertacija zajema tri raziskave, pri čemer sta prvi dve potekali vzdolžno, tretja pa eksperimentalno. Vzorec vključuje učence_ke devetih razredov osnovnih šol in dijake_inje prvega letnika srednjih šol. Rezultati prve raziskave so pokazali upad ali stabilnost razvojnih virov in kazalnikov pozitivnega razvoja med šolskim letom ter pomembne učinke spola in izobraževalne ravni. Odnos med razvojnimi viri in kazalniki pozitivnega razvoja mladih je bil pozitiven, vendar so predvsem mladi z višjimi zunanjimi viri poročali o višjih kazalnikih pozitivnega razvoja mladih. Druga raziskava je prepoznala štiri različne profile glede na kazalnike pozitivnega razvoja od začetka do sredine šolskega leta: Višji pozitivni razvoj mladih, Karakter-skrb, Kompetentnost-samozavest in Nižji pozitivni razvoj mladih. Skozi šolsko leto sta bila glede na članstvo in povprečne vrednosti kazalnikov pozitivnega razvoja mladih stabilna le profila Višji pozitivni razvoj mladih in Karakter-skrb. Profil Višji pozitivni razvoj mladih je bil v najmanjši meri vključen v medvrstniško nasilje, profil Karakter-skrb je večinoma doživljal nasilje, profil Kompetentnost-samozavest je večinoma izvajal nasilje, medtem ko je profil Nižji pozitivni razvoj mladih enkrat poročal o višjem izvajanju nasilja, drugič pa o doživljanju nasilja. V tretji raziskavi se je pokazal pomemben učinek pri določenih skupinah dijakov_inj 1. letnikov, predvsem pri gimnazijskem in poklicnem izobraževanju, kjer so v primerjavi s kontrolno skupino poročali o višji povezanosti. Na ravni posameznic_kov so: dijaki_nje strokovnega in poklicnega izobraževanja po intervenciji poročali o upadu samozavesti; dijaki_nje gimnazijskega izobraževanja so po intervenciji poročali o manj pogostem izvajanju in doživljanju posameznih oblik nasilja; dijaki_nje nižjega poklicnega izobraževanja pa so po intervenciji poročali o več izvajanja spletnega nasilja. Pri eksperimentalni skupini gimnazijskega izobraževanja je v primerjavi s kontrolno skupino prišlo do upada izvajanja odnosnega nasilja. Pri eksperimentalni skupini poklicnega izobraževanja pa se je v primerjavi s kontrolno skupino zvišalo izvajanje in doživljanje odnosnega nasilja. Ugotovitve raziskav dajejo vpogled v kompleksnost dinamike vzajemnega odnosa med mladostnikom_co in konteksti v obdobju izrazitih kontekstualnih vplivov, pri čemer odstirajo predvsem vlogo podpore različnih mikrosistemov pri spodbujanju pozitivnega razvoja mladih in preprečevanju medvrstniškega nasilja ter viktimizacije.
Keywords: pozitivni razvoj mladih, razvojni viri, kazalniki pozitivnega razvoja mladih, medvrstniško nasilje, medvrstniška viktimizacija, obdobje prehoda iz osnovne v srednjo šolo, kontekstualizirana intervencija
Published in DKUM: 26.11.2024; Views: 0; Downloads: 16
Full text (4,67 MB)

Abstract: V današnjem času imamo internet na dosegu roke v vsakem trenutku življenja, saj so naši pametni telefoni ves čas prisotni v naših žepih. Z velikim razvojem tehnologije se je povečala tudi uporaba socialnih omrežij. Omenjena omrežja imajo zelo veliko pozitivnih lastnosti, kot so hitra komunikacija, ostajanje v stiku z ljudmi, ki so doma daleč stran, pošiljanje fotografij, pošiljanje zvočnih posnetkov, možnost video klicev ter druge stvari. Ne smemo pa pozabiti slabosti socialnih omrežij, kot so: širjenje lažnih govoric, izsiljevanje, grožnje, nadlegovanje in drugo. Temu rečemo spletno nasilje, ki je v današnjem času zelo velik problem, saj ljudi postavi v situacije, ki lahko vodijo do depresije, osramočenosti, občutkov ničvrednosti in nemoči. Nasilje na socialnih omrežjih je velik problem zaradi svoje razširjenosti, anonimnosti uporabnikov in težav pri nadzoru vsebine. Objavljena nasilna vsebina se hitro širi in težko odstrani, kar podaljšuje trpljenje žrtev in povzroča resne psihološke posledice. Pomanjkanje učinkovite regulacije in počasni odzivi na prijave dodatno otežujejo reševanje tega problema. Izvedli smo anketo, s katero smo ugotavljali mnenje, ki ga imajo ljudje o nasilju na socialnih omrežjih. Opazili smo, da ljudje redko zasledijo nasilne vsebine na socialnih omrežjih in da sami po večini nasilnih vsebin ne objavljajo, opažajo pa, da nasilje na socialnih omrežjih strmo narašča. Za reševanje tega problema je potrebno sodelovanje med platformami socialnih omrežij, zakonodajalci, vzgojitelji in uporabniki samimi. Potrebna so izobraževanja o varni in odgovorni uporabi interneta, strožji zakoni in regulacija ter učinkovitejši sistemi za prijavo in obravnavo nasilnih dejanj na spletu. Za storilce, ki povzročajo spletno nasilje, predlagamo kaznovanje; tako bi se omenjeno nasilje najhitreje zaustavilo in bi se uporabniki socialnih platform počutili varneje.
Keywords: spletno nasilje, socialna omrežja, internet, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 48
Full text (812,75 KB)

Abstract: Glavni namen pričujočega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti izvajanja in doživljanja posameznih oblik nasilja glede na spol. Zanimalo nas je tudi, kakšna je povezanost samoporočanih mer in mer vrstniškega poročanja ter katera od samoporočanih oblik nasilja in viktimizacije se najbolj povezuje z vrstniškim poročanjem. Preverili smo tudi povezanost med nasiljem in viktimizacijo ter povezanost med spletnim in tradicionalnim nasiljem. Analizirali smo podatke, ki so bili zbrani v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. Naš vzorec je zajemal 6193 udeležencev, starih med 12 in 16 let (M = 13,75; SD = 0,65). Od tega je bilo 3043 fantov (49,1 %) in 3149 deklet (50,8 %), en udeleženec je pri spolu označil drugo. Osmi razred je obiskovalo 3077 učencev (49,7 %), deveti razred pa 3116 učencev (50,3 %). V pričujočem delu smo uporabili slovensko priredbo Vprašalnika medvrstniških odnosov: Nasilno vedenje/viktimizacija (APRI-BT;), prirejeno Revidirano verzijo vprašalnika spletnega nasilja (RAPRI-BT) in podatke, pridobljene z vrstniškimi nominacijami, ki so se nanašali na nasilno vedenje in viktimizacijo. Izmed demografskih podatkov smo uporabili podatke o spolu. Rezultati so pokazali, da fantje na splošno pogosteje poročajo o izvajanju in doživljanju medvrstniškega nasilja v primerjavi z dekleti ter so prav tako s strani vrstnikov pogosteje nominirani kot nasilneži in kot žrtve. Ugotovili smo, da fantje pogosteje poročajo o izvajanju telesnega, besednega in odnosnega nasilja ter o besedni in telesni viktimizaciji v primerjavi z dekleti, medtem ko dekleta pogosteje poročajo o odnosni viktimizaciji. Pri pogostosti izvajanja in doživljanja spletnega nasilja ni razlik med spoloma. Ugotovili smo tudi, da se splošna stopnja samoporočanega izvajanja nasilja in vrstniško poročano nasilje zmerno povezujeta. Prav tako se zmerno povezujeta tudi splošna stopnja samoporočane viktimizacije in vrstniško poročane viktimizacije. Nadalje smo ugotovili, da se z vrstniško poročanim nasiljem najmočneje povezuje telesno nasilje, nato besedno nasilje, sledi odnosno nasilje, najšibkeje pa se povezuje spletno nasilje. Z vrstniško poročano viktimizacijo se najmočneje povezuje besedna viktimizacija, sledi odnosna viktimizacija, nato telesna viktimizacija, najšibkeje pa se povezuje spletna viktimizacija. Splošni stopnji samoporočanega izvajanja nasilja in samoporočane viktimizacije se zmerno povezujeta, stopnji vrstniško poročanega nasilja in vrstniško poročane viktimizacije pa nizko. Stopnji telesnega nasilja in telesne viktimizacije se zmerno povezujeta, prav tako se zmerno povezujeta stopnji besednega nasilja in besedne viktimizacije, stopnji odnosnega nasilja in odnosne viktimizacije kot tudi stopnji spletnega nasilja in spletne viktimizacije. Tradicionalno in spletno nasilje se zmerno povezujeta, prav tako tudi tradicionalna in spletna viktimizacija.
Keywords: medvrstniško nasilje, viktimizacija, spol, vrstniško poročanje
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 29
Full text (924,51 KB)

Abstract: Naraščajoča pozornost kriminologov je usmerjena k nasilju v družini, kjer se tradicionalni modeli osebnega in medosebnega življenja razpadajo, kar vodi do kompleksnih in konfliktnih situacij. Kljub spremembam se stare institucionalne norme še vedno ohranjajo, kar vpliva na čustvene in vedenjske vzorce v družinskih odnosih. Definicija nasilja v družini ostaja težavna, kar otežuje njegovo obravnavo in preprečevanje. Namen diplomskega dela je bil predstaviti nasilje v družini in zakonsko ureditev tega problema, vključno s pregledom zgodovinskih in pravnih dokumentov ter učinkovitostjo preventivnih ukrepov. Slovenija ima vzpostavljen jasen institucionalen okvir za obravnavo nasilja v družini, vključno z Ustavo RS, KZ-1, ZPND in drugimi podzakonskimi akti, ki urejajo različne vidike obravnave in zaščite žrtev. Pomembne institucije vključujejo centre za socialno delo (CSD) in policijo, ki skupaj z varnimi hišami in nevladnimi organizacijami zagotavljajo podporo žrtvam. Kljub temu raziskave kažejo, da žrtve pogosto odlašajo s prijavo nasilja, pri čemer se prijave običajno zgodijo šele, ko postane situacija nevzdržna. Policija je v preteklih letih izvajala številne ukrepe za izboljšanje odziva na nasilje v družini, vključno z usposabljanjem kriminalistov, ozaveščanjem javnosti ter sodelovanjem z nevladnimi organizacijami. Preventivne dejavnosti, kot so javne kampanje in projekti, so prispevale k povečanju prepoznavnosti problema in izboljšanju odziva institucij. Kljub napredku žrtve še vedno poročajo o nezadovoljstvu z delom nekaterih institucij. Raziskave kažejo, da je potrebno še več napora pri ozaveščanju in izboljšanju zakonodaje, da bi se bolje zaščitilo žrtve in preprečilo nasilje v družini. Kampanje in projekti, kot sta PADOVA in IMPRODOVA, so korak v pravo smer, vendar ostaja veliko prostora za izboljšave v pristopu k obravnavi in preprečevanju nasilja v družini.  
Keywords: nasilje v družini, preprečevanje, programi, ukrepi, zakonodaja, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 13
Full text (606,85 KB)