| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 464
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Medvrstniško nasilje med epidemijo COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Eva Močnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje je v osnovi dobro opredeljeno, vendar skozi leta prihajajo strokovnjaki do novih spoznanj, zlasti v zadnjem desetletju, ko zaradi razvoja tehnologije prihaja v ospredje relativno nova oblika nasilja, imenovana spletno nasilje. Spletno nasilje je svoj razmah doživelo še zlasti v času epidemije COVID-19, ko smo zaradi predpisanih epidemioloških ukrepov Vlade Republike Slovenije, šolanja na daljavo in omejitev ter prepovedi druženja pristne osebne stike zamenjali za socialna omrežja, posledično pa se je povečala tudi uporaba IKT-tehnologije. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako je epidemija COVID-19 vplivala na medvrstniške odnose ter medvrstniško nasilje ter išče odgovore na štiri raziskovalna vprašanja, in sicer kako je epidemija COVID-19 vplivala na medsebojne odnose, kako se je spremenilo medvrstniško nasilje in katere oblike so prišle v ospredje, s kakšnimi težavami so se mladostniki pogosteje soočali v času epidemije COVID-19 in kam so se mladostniki v času krize najpogosteje obračali po pomoč. Poleg spletnega nasilja, kjer študije kažejo, da je slednjega doživelo že od 20 do 50 odstotkov otrok in mladostnikov, delež deklet pa je še višji, ugotavljamo, da so se v času epidemije povečale težave v duševnem zdravju otrok, med drugim znaki anksioznosti, depresije in samomorilnosti. Dodatne stiske in težave pa je otrokom in mladostnikom poleg šolanja na daljavo predstavljalo tudi povečanje nasilja v družini. Otroci in mladostniki so najpogosteje iskali pomoč pri starših ali prijateljih, preko nevladnih organizacij, velikokrat pa so stiske reševali sami ali pa je v šolah prišlo do posrednega poročanja. Veliko vlogo pri obravnavi medvrstniškega nasilja med epidemijo COVID-19 so imeli tudi šola, starši, CSD in druge nevladne organizacije, ki so se na nove, spremenjene razmere prilagodile na različne načine, vsi z namenom, da nudijo pomoč v stiski, ki so jo otroci in mladostniki v tem kriznem obdobju nujno potrebovali.
Keywords: medvrstniško nasilje, spletno nasilje, koronavirusi, pomoč v stiski, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.01.2023; Views: 94; Downloads: 31
.pdf Full text (640,03 KB)

2.
Vpliv spletnega nasilja na učence 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja : magistrsko delo
Mirela Mulaj, 2022, master's thesis

Abstract: Raziskava, ki je predstavljena v magistrskem delu, raziskuje o vplivu spletnega nasilja na učence, ki obiskujejo 2. vzgojno-izobraževalno obdobje in je sestavljena iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča, in sicer definicija spletnega nasilja, njegove oblike, značilnosti, posledice, kako se spletno nasilje pojavlja v šolah in tudi doma ter načini zaščite pred samim spletnim nasiljem. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 170). V tem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika o tem, ali učenci vedo, kaj je to spletno nasilje, ali so se z njim srečali, ga prepoznavajo, se z njim spopadajo in ali ga znajo preprečiti. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirali pa smo jih s pomočjo programa Jamovi. Tri od šestih zastavljenih hipotez smo potrdili, in sicer da je več kot polovica anketiranih učencev že seznanjena s tem, kaj spletno nasilje je, drugo hipotezo, v kateri smo predvidevali, da je manj kot polovica učencev že doživelo spletno nasilje ter tretjo hipotezo, ki glasi, da se je vpliv spletnega nasilja v času epidemije povečal zaradi povečane uporabe IKT. Enako priča ena izmed študij, spet druge dobijo ravno nasprotne rezultate, in sicer da se spletno nasilje ni povečalo, nekatere ugotovitve celo pričajo, da se je ta oblika nasilja celo zmanjšala. Ostale tri hipoteze pa smo ovrgli, in sicer da več kot polovica žrtev spletnega nasilja o tem ne spregovori, da je spletnega nasilja več v višjih razredih ter da med spoloma ne obstaja statistično pomembne razlike pri doživljanju spletnega nasilja. Da med spoloma obstaja razlika, pa so pokazale številne druge raziskave, v katerih so ugotovili, da spletno nasilje v večji meri doživljajo dekleta. Podatki naše raziskave pa niso pokazali razlik med razredi in spoloma.  
Keywords: internet, spletno nasilje, učenci, poznavanje spletnega nasilja, preprečevanje spletnega nasilja
Published in DKUM: 13.01.2023; Views: 27; Downloads: 8
.pdf Full text (1,21 MB)

3.
Medvrstniško nasilje v kibernetskem prostoru in odzivanje nanj v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Taja Mihelčič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje je pojav, ki je med ljudmi prisoten že od samega začetka našega obstoja. Socialna omrežja na spletu so trenutno zelo priljubljena, še toliko bolj med mladostniki in njihovimi vrstniki. To je spremenilo nasilje, ustvarile so se priložnosti za zakrivanje identitete pri izvajanju ustrahovanja, ki je daleč od skritega. Rdeča nit diplomskega dela teče okoli nasilja v kibernetskem prostoru. V teoretičnih izhodiščih opisuje nasilje na splošno, razloži njegov začetek, prikaže glavne akterje in predstavi soočanje z nasiljem med vrstniki. Nato sledi samo bistvo, ki sloni okoli celotnega dogajanja v kibernetskem prostoru. Tu so opisani kibernetski prostor in vrste nasilja, ki se odvijajo v njem. Primerjana sta tudi oba prostora in opisani so načini prepoznave nasilja. Cilj diplomskega dela je opredeliti značilnosti in oblike medvrstniškega nasilja v kibernetskem prostoru, ugotoviti razloge, kdo in kako se ukvarja s problematiko ter identificirati načine zajezitve. Za zaključek pa so kontaktirane pristojne organizacije v Sloveniji. Od štirih organizacij, Tom Telefon, SOS telefon, Safe.si in #tosemjaz, je bil prejet odziv le Safe.si in portala #tosemjaz. Z njima je bil opravljen intervju. Ugotovitve intervjuja so, da ne ena ne druga organizacija nima neposrednega stika z medvrstniškim nasiljem v kibernetskem prostoru. Z njim se soočajo le v mejah svojih zmožnosti, ostale primere posredujejo drugim pristojnim organizacijam. V zaključku diplomskega dela je strnjena vsebina teoretičnih dognanj in vsebina empiričnega dela, odgovorjena so zastavljena raziskovana vprašanja in povzete ugotovitve iz ciljev, ki so bili zadani v začetku.
Keywords: nasilje, vrstniki, socialna omrežja, organizacije za pomoč, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.01.2023; Views: 121; Downloads: 43
.pdf Full text (718,00 KB)

4.
Verbalno nasilje učencev do zaposlenih v srednjih šolah : magistrsko delo
Arber Avdylaj, 2022, master's thesis

Abstract: Nasilje nad učitelji je velik problem šolstva v današnjem času, o katerem se redko govori. Raziskava projektne skupine Ameriškega združenja psihologov, ki se ukvarja s proučevanjem nasilja nad učitelji, je pokazala, da je 80 % učiteljev poročalo, da so doživeli vsaj eno obliko viktimizacije na delovnem mestu, od tega je bilo 94 % učiteljev viktimiziranih s strani učencev. Namen našega magistrskega dela je ugotoviti, ali so tudi učitelji v Sloveniji izpostavljeni nasilju, natančneje učitelji v srednjih šolah, ter prikazati posledice nasilja nad njimi. Rezultati naše ankete kažejo, da sodelujoči učitelji niso pogosto doživeli verbalnega nasilja s strani učencev, in prav tako nismo zaznali statistično značilnih razlik v doživljanju verbalnega nasilja s strani učencev glede na to, ali so anketirani učitelji zaposleni v majhnih, srednje velikih ali velikih srednjih šolah. Učitelji z daljšo delovno dobo se bolj strinjajo s trditvijo, da doživljajo verbalno nasilje s strani učencev, kot zaposleni s krajšo delovno dobo. Izhajajoč iz rezultatov, spol učiteljev ni povezan z doživljanjem verbalnega nasilja s strani učencev. Pomembna ugotovitev naše raziskave je bila, da obstaja statistično značilna povezava med doživljanjem verbalnega nasilja in negativno čustveno naravnanostjo učiteljev. Pri obravnavi te zaskrbljujoče tematike, ki je pomembna tako za vpletene kot za družbo kot celoto, je izrednega pomena, da ravnamo preventivno: šolskemu osebju se naj zagotovi usposabljanja za poklicni razvoj in preventivne programe, s pomočjo katerih lažje prepoznavajo lastnosti učencev, ki bi utegnili razviti agresivno vedenje. Učitelji se naučijo opredeliti nasilno vedenje in se seznanijo z načini, kako se ustrezno odzivati ob nasilnih dejanjih učencev. Predlagamo več raziskav, ki bi se posvetile učiteljevemu dojemanju nasilja in spoprijemanju z nasiljem, ki se izvaja nad njimi.
Keywords: učitelji, učenci, nasilje, verbalno nasilje, magistrska dela
Published in DKUM: 11.11.2022; Views: 363; Downloads: 80
.pdf Full text (1,39 MB)

5.
Vpliv epidemije novega koronavirusa na nasilje v družini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Veronika Krapež, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Opredelitev nasilja v družini se razlikuje glede na predpostavke, ki jih postavlja določena država ali organizacija. Najpogosteje se obravnava kot nasilje v intimnem partnerskem odnosu in se nanaša na fizično, spolno ali psihično (Rutherford, B. Zwi, J. Grove, Butchar, 2007). Doživljanje nasilja v družini negativno vpliva na življenje in zdravje žrtve. Poročila, ki jih zagotavljajo države in organizacije, dokazujejo, da se je nasilje v družinah med epidemijo koronavirusa povečalo (Wilanowska, 2021). Nevladne organizacije, ki delajo z žrtvami, so v obdobju epidemije leta 2020 javno opozarjale, da se je pojav nasilja v družinah stopnjeval, čeprav je bilo prijav nasilnih dogodkov manj. Epidemija je povzročila, da so družinski člani preživeli bistveno več časa skupaj doma, več negotovosti glede prihodnosti, izgubo občutka varnosti in stabilnosti ter službe, kar je imelo za marsikoga pomembno vlogo. Nobena okoliščina ni in nikoli ne sme biti opravičilo za nasilno ravnanje (Varuh človekovih pravic, 2021). Prav na tem pa temelji tudi zaključno delo, in sicer išče odgovore na tri raziskovalna vprašanja: Zakaj se je med epidemijo povečalo nasilje v družini?, Kakšni so bili razlogi, ki so jih žrtve navedle ob iskanju pomoči? in Kakšna je bila pomoč, ki so jo nevladne organizacije nudile žrtvam?. Nevladne organizacije so se med epidemijo soočale s številnimi izzivi, da so lahko žrtvam omogočile kakovostno psihosocialno pomoč. Za porast nasilja izpostavljajo tesen stik družinskih članov in omejevanje gibanja. Žrtve kot razlog za pomoč navajajo psihično nasilje, ki se je stopnjevalo v fizično in tudi spolno. V največji meri žrtve spremlja ekonomska problematika, kot npr. brezposelnost, iskanje stanovanja v času epidemije, varstvo otroka, zagotavljanje šolanja na daljavo itd. Nevladne organizacije so žrtvam nudile pomoč po svojih najboljših močeh. Kljub primanjkovanju kadra so vzpostavili 24-urno telefonsko pomoč, v hujših primerih nasilja pa tudi svetovanja v živo. V veliki meri pa se je delo nevladnih organizacij preselilo na splet (online srečanja, telefonski pogovori, spletna pošta itd.), varne hiše in krizni centri pa so ostali odprti.
Keywords: nasilje, družine, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.10.2022; Views: 146; Downloads: 56
.pdf Full text (1,68 MB)

6.
Obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus : magistrsko delo
Klavdija Kotnik, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali kako poteka obravnava žrtev nasilja po modelu Barnahus v tujini in v Sloveniji in kako s tem preprečujejo sekundarno viktimizacijo otrok. Ko otrok doživi zlorabo prvič, temu dogodku rečemo primarna viktimizacija, sekundarna viktimizacija pa nastane, če mora otrok večkrat ponavljati svojo izpoved različnim osebam in s tem spet podoživlja to travmatično izkušnjo. Z namenom preprečevanja sekundarne viktimizacije otrok in lažjega in hitrejšega ukrepanja ob nasilju/zlorabi se je na Islandiji leta 1998 prvič razvil model Barnahus in se uspešno začel širiti po nordijskih državah in kasneje tudi drugod po Evropi. Model nudi celostno obravnavo otrok na njim prijazen, varen in udoben način in kar je še najpomembnejše, v njej je zaposlen strokovno usposobljen kader, ki vse postopke, ki bi jih otrok drugače moral opraviti na različnih lokacijah, opravi pod isto streho. Na začetku smo na splošno predstavili kaj je nasilje, njegove oblike ter posledice, da smo lahko dobili vpogled v to, kako nasilje/zloraba izgleda in kako zelo škoduje vsakemu posamezniku, še posebej otrokom. Nadaljevali smo z opredelitvijo sekundarne viktimizacije, ki je zelo pomembna za naše raziskovanje, saj se model Barnahus osredotoča ravno na odpravljanje le-te. Sledila je splošna predstavitev modela Barnahus v tujini, torej iz kje izvira, kako se je razvijal, čemu je sploh namenjen itd. Pogledali smo tudi kako se je implementiral v različnih državah v Evropi, natančneje v nordijskih državah in pa v naši sosednji državi Hrvaški. Za konec pa smo predstavili še nedavno odprto Hišo za otroke pri nas v Sloveniji. Izvedli smo intervju z direktorico Hiše in sicer z go. Simono Mikec, ki nam je dala veliko pomembnih in koristnih informacij za magistrsko delo.
Keywords: nasilje, žrtve kaznivih dejanj, žrtve nasilja v družini, obravnava žrtev, model Barnahus, hiša za otroke, magistrska dela
Published in DKUM: 27.09.2022; Views: 233; Downloads: 30
.pdf Full text (1,42 MB)

7.
Spletno medvrstniško nasilje med slovenskimi srednješolci : magistrsko delo
Maja Keršič, 2022, master's thesis

Abstract: Vzporedno s povečano uporabo interneta in novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij se medvrstniško nasilje s šolskih igrišč vse bolj premika na svetovni splet. Med mladimi narašča dnevna uporaba spleta, ki krepko presega priporočila strokovnjakov. Kljub temu, da se stopnja digitalne pismenosti mladih povečuje, so le-ti pogosto na spletu podvrženi številnim škodljivim vsebinam in različnim oblikam spletnega nasilja, ki ima zaradi svojih specifičnih značilnosti in posebnosti pogosto hujše posledice kot »klasično oz. tradicionalno medvrstniško nasilje«. Spletno nasilje postaja vse bolj kritičen problem, čeprav se na prvi pogled zdi, da zaradi svoje virtualne oz. »neresnične« narave v družbi še vedno ni prepoznano kot velik razlog za skrb. Cilj magistrskega dela je raziskati stališča in doživljanje srednješolcev o problematiki spletnega medvrstniškega nasilja. Zanimajo nas predvsem njihove spletne navade oz. preživljanje časa na internetu, preko slednjega želimo preveriti obstoj povezave med časom, ki ga mladi dnevno preživijo na elektronskih napravah z dostopom do interneta in pogostejšim soočenjem s spletnim medvrstniškim nasiljem. Naš cilj je raziskati, ali spletno medvrstniško nasilje pogosteje povzročajo dijaki ali dijakinje. Še posebno se bomo osredotočili na žrtve spletnega medvrstniškega nasilja, kjer želimo raziskati obstoj razlik spoloma glede občutkov, ki jih doživljajo, ko se znajdejo v vlogi žrtve spletnega nasilja. Zanima nas še, kako srednješolci presojajo posledice spletnega nasilja in koliko so o spletnem medvrstniškem nasilju informirani na šoli. V teoretičnem delu smo najprej orisali pojem nasilje, nato medvrstniško nasilje ter se šele potem posvetili pojmu spletno medvrstniško nasilje. Slednjega smo opredelili, opisali njegove posebnosti, oblike in posledice. Posvetili smo se še pastem socialnih omrežij in spletnemu nasilju na njih. Nato smo pojem medvrstniškega nasilja umestili v šolski prostor, kjer nas je zanimala vloga šolske klime pri njegovem preprečevanju ter vloga šolske in vrstniške mediacije. Raziskali smo še vlogo šole in staršev pri strategijah preprečevanja spletnega medvrstniškega nasilja. V empiričnem delu smo analizo predstavili skozi pet podpoglavij, ki sovpadajo z raziskovalnimi vprašanji: preživljanje časa na internetu, povzročitelji spletnega medvrstniškega nasilja, žrtve spletnega medvrstniškega nasilja, (ne)prija na policiji, stališča srednješolcev glede posledic spletnega medvrstniškega nasilja ter informiranost o spletnem medvrstniškem nasilju na šoli. Ob tem so nas zanimali predvsem vloga spola, starosti in izobraževalnega programa. V raziskavi so sodelovali 703 srednješolci iz 181 slovenskih srednjih šol. Z raziskavo smo ugotovili, da srednješolci, ki dnevno preživijo na elektronskih napravah z dostopom do interneta več časa, tudi pogosteje postanejo žrtve spletnega medvrstniškega nasilja. Ugotovili smo, da le manjši delež srednješolcev povzroča spletno medvrstniško nasilje. Izkazalo se je, da ga dijaki izvajajo pogosteje kot dijakinje. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se srednješolci, ki se znajdejo v vlogi žrtve spletnega nasilja, najpogosteje počutijo jezno, osramočeno, zaskrbljeno in razburjeno. Dijakinje v vlogi žrtve pogosteje doživljajo negativne občutke in so v stiski. Medtem ko je dijakom bolj vseeno in smešno. Ugotavljamo, da večina srednješolcev meni, da ima spletno nasilje lahko hude posledice ter da se srednješolci v povprečju niti ne strinjajo, niti se strinjajo, da so v šoli deležni dovolj informacij in ozaveščanja o spletnem nasilju.
Keywords: medvrstniško nasilje, spletno nasilje, srednješolci, šola, starši.
Published in DKUM: 13.09.2022; Views: 217; Downloads: 84
.pdf Full text (1,80 MB)

8.
Spolno nasilje nad ženskami v obdobju med 1930 in 1941 v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor : magistrsko delo
Veronika Mešić, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se ukvarja s problemom spolnega nasilja nad ženskami v obdobju med letoma 1930 in 1941 na območju pristojnosti Okrožnega sodišča Maribor in Okrožnega sodišča Murska Sobota v luči ohranjenih dokumentov Pokrajinskega arhiva Maribor. V magistrskem delu je raziskano vprašanje uporabe sodne terminologije, sodnega pregona spolnih kaznivih dejanj in kaznovanja le-teh. Prav tako je raziskana obravnava žrtev, prič in obdolžencev, njihov vpliv na potek sodnega dogajanja in vpliv širšega položaja žensk v družbi na razplet sodnega postopanja. V nadaljevanju magistrskega dela je raziskano spolno nasilje kot tabuizirana tema tako na sodišču, predvsem z vidika upoštevanja kazenskopravnih predpisov in uporabe terminologije, kot tudi v javnosti, z vidika poročanja izbranega tedanjega štajerskega in prekmurskega tiska.
Keywords: spolno nasilje, zgodovina spola, Kraljevina Jugoslavija, ženske, posilstvo, Pokrajinski arhiv Maribor, Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije.
Published in DKUM: 09.09.2022; Views: 328; Downloads: 43
.pdf Full text (918,50 KB)

9.
Prekrški iz področja nasilja v družini, nedostojnega vedenja ter nedovoljenih prehodov državne meje na območju policijskih uprav Murska Sobota, Novo mesto in Koper med leti 2011 in 2021 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Dominik Fartelj, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi smo analizirali prekrške nasilja v družini, nedostojnega vedenja ter nedovoljenih prehodov državne meje na območju PU Murska Sobota, Novo mesto in Koper med letoma 2011 in 2021. Preučili smo trend gibanja prekrškov, vpliv števila nedovoljenih prehodov meje na število prekrškov nedostojnega vedenja in nasilja v družini ter ugotavljali vzroke ekstremnega odstopanja. Ugotovili smo, da število nedovoljenih prehodov meje ne vpliva na število prekrškov nedostojnega vedenja in nasilja v družini. Med letoma 2017 in 2018 smo zaznali znaten dvig nedovoljenih prehodov državne meje, predvsem na območju PU Koper in PU Novo mesto, saj migracijske poti preko Republike Slovenije večinoma potekajo preko območij, ki jih pokrivata ti dve PU. Sklepamo, da so vzrok za opisano nestabilne razmere v državah Bližnjega in Srednjega vzhoda, ki jih ljudje zapuščajo zaradi želje po boljšem življenju. Trend upadanja nedovoljenih prehodov je zaznan po letu 2019, kar pripisujemo bolj enotni politiki Evropske unije glede migrantskih vprašanj in povečani prisotnosti Slovenske policije ob državni meji z Republiko Slovenijo in Republiko Italijo. Pri analizi prekrškov nedostojnega vedenja in prekrškov nasilja v družini nismo zaznali ekstremnega odstopanja od povprečja. Število prekrškov nedostojnega vedenja enakomerno pada skozi desetletje, kar pripisujemo večji prisotnosti policistov na javnih krajih, število prekrškov nasilja v družini pa z neizrazitimi odstopanji skozi desetletje ostaja na podobni ravni. Menimo, da bi število nedovoljenih prehodov državne meje v prihodnosti zmanjšali z večjo prisotnostjo policistov Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) pri varovanju zunanjih schengenskih meja. S pogostejšim ozaveščanjem o nedopustnosti nasilja bi pa po našem mnenju sčasoma znižali število prekrškov znotraj družine.
Keywords: diplomske naloge, prekrški, policijska uprava, nasilje v družini, nedostojno vedenje, nedovoljen prehod državne meje
Published in DKUM: 29.07.2022; Views: 375; Downloads: 172
.pdf Full text (1,38 MB)

10.
Regrutacija osoba u radikalne i ekstremističke skupine na području država bivše Jugoslavije : magistrsko delo
Dora Varjačić, 2022, master's thesis

Abstract: Cilj je ovog diplomskog rada identificirati posebnost strukture i karakteristike procesa regrutacije u radikalne i ekstremističke skupine u državama bivše Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije (u nastavku bivše Jugoslavije). Istraživanjem se nastoji utvrditi specifičnu situaciju unutar pojedinih država (Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Srbija i Sjeverna Makedonija) bivše Jugoslavije. Prema glavnoj tezi, iako se nalaze u istoj regiji svaka od navedenih država bivše Jugoslavije ima izazov s različitim radikalnim i ekstremističkim skupinama, a također postoje razlike u mjestima i čimbenicima uspješnosti regrutacije u radikalne i ekstremističke skupine. Predstavljeni podaci su prikupljeni u sklopu kvantitativnog istraživanja „Stavovi stručnjaka o prisutnosti i regrutaciji u radikalne i ekstremističke skupine na području država bivše Jugoslavije“, tijekom prve polovice 2021. godine. Rezultati pokazuju da postoje specifičnosti unutar svake države zasebno s obzirom na profil radikalnih i ekstremističkih skupina te procesa regrutacije u navedene skupine. Najzastupljeniji oblik ekstremizma u državama je ekstremizam vezan uz nacionalnu pripadnost i desni ekstremizam što se često poistovjećuje. Online platforme, odnosno Internet, najvjerojatnije su mjesto za regrutaciju, dok su mladi najrizičnija skupina za regrutaciju u svakoj državi prema stručnjacima. Iako postoje karakteristike koje su svima zajedničke, svaka država ima vlastite specifičnosti s obzirom na tematiku.
Keywords: radikalizem, nasilje, nekdanje jugoslovanske republike, ekstremistične skupine, nasilni radikalizem, novačenje, magistrska dela
Published in DKUM: 26.07.2022; Views: 221; Downloads: 24
.pdf Full text (2,26 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica