Search the digital library catalog

Abstract: Glavni namen magistrskega dela z naslovom Tradicionalizem, kulturni kapital in poslušanje narodno-zabavne glasbe med mladimi je bil ugotoviti, kakšne so razlike med mladimi v poslušanju narodno-zabavne glasbe ob vplivu naslednjih dejavnikov: raven tradicionalizma, religioznosti, družinskih vrednot, enakopravnosti in delitvi vlog med spoloma in v odnosu do homoseksualnosti ter izobrazbe staršev in kraja bivanja. V teoretičnem delu smo opredelili in obravnavali naslednje koncepte: mladost, kulturo, glasbeni okus, tradicionalizem, glasbo in narodno-zabavna glasbo. Empirični del sestavlja empirično testiranje štirih hipotez (podatki so bili pridobljeni preko anketne metode z neslučajnostnim vzorcem. Sodelovalo je 172 oseb, od tega je bilo 132 oseb ženskega spola ter 40 oseb moškega spola, od katerih je največji delež respondentov spadalo v starostno skupino od 26 do 29 let). Na podlagi analize pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da na poslušanje narodno-zabavne glasbe vplivajo naslednji dejavniki: raven tradicionalizma (delno), izobrazba matere, kraj bivanja in izpostavljenost tovrstni glasbi v otroštvu.
Keywords: tradicionalizem, mladi, glasba, glasbeni okus, narodno-zabavna glasba
Published in DKUM: 23.07.2020; Views: 1068; Downloads: 117
Full text (680,83 KB)

Abstract: V svoji diplomski seminarski nalogi sem govorila o slovenski narodno-zabavni glasbi, kot po drugi svetovni vojni na novo nastali zvrsti glasbe. Ta glasba iz ljudske glasbe sicer črpa določene ideje, vendar je od nje toliko različna, da teh dveh zvrsti ne gre enačiti. Narodno-zabavna glasba je ob svojem nastanku imela ugodne kulturne, politične, tehnične in druge zgodovinske pogoje, da se je izpopolnjevala in širila. Za to je bil zaslužen predvsem Ansambel bratov Avsenik, ki je v tej glasbi deloval štiri desetletja, postavil njene temelje in jo povzdignil na visoko raven, tudi v tujini. Tega se sodobni izvajalci in glasbeni poznavalci, pa tudi laiki, zavedajo, zato temu glasbenemu fenomenu še vedno priznavajo poseben prostor v zgodovini slovenske glasbe. Ta glasba je tudi pomemben vir identitete Slovencev kot naroda še danes, ko vstopamo v širši evropski prostor. Seveda ima tudi svoje kritike in nasprotnike, a nič ne kaže na to, da bi le-ti kalili njeno splošno priljubljenost med ljudmi. Morda je njena edina "slabost" preusmerjanje pozornosti od pristne, izvirne slovenske ljudske glasbe, ki v njeni senci izgublja zanimanje Slovencev kot ljudstva. Pri izdelavi svoje naloge sem uporabila deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo proučevanja literature in drugih virov.
Keywords: narodno-zabavna glasba, ljudska glasba, Ansambel bratov Avsenik, množična kultura, izumiranje ljudske glasbe
Published in DKUM: 09.07.2010; Views: 10006; Downloads: 1566
Full text (1,60 MB)