1. Pomen zagotavljanja korektnih matičnih podatkov pri upravljanju zalog v sap erpManja Herceg, 2021, bachelor thesis/paper Abstract: Za lahkoten in tekoč potek dela v podjetju skrbijo oddelek za nabavno logistiko, oddelek za proizvodno logistiko in oddelek za transportno logistiko, s pomočjo katerih so vsa potrebna sredstva na voljo ob pravem času na pravem mestu. Ena izmed pomembnih nalog logistov je tudi beleženje ustreznih podatkov aktivnih artiklov v SAP ERP sistemu. Ker se velikokrat zgodi, da dobavitelji ne posredujejo vseh podatkov o njihovih izvoznih artiklih, smo se odločili poiskati rešitev tega problema.
Keywords: SAP ERP program, dobavitelj, naročnik, podatki, artikli, tarifna številka, poreklo blaga.
Published in DKUM: 03.03.2022; Views: 886; Downloads: 63
 Full text (1,15 MB) |
2. Zavrnitev unovčitve neodvisne bančne garancije - analiza slovenske sodne prakseFrane Krpina, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava institut neodvisne bančne garancije kot enega izmed novejših pravnih institutov na področju zavarovanja pogodbenih obveznosti. Posebnost neodvisne bančne garancije, znane tudi kot neakcesorna bančna garancija, bančna garancija na prvi poziv, bančna garancija brez ugovora ali stand-by akreditiv, je njena abstraktnost glede na temeljno razmerje med naročnikom in upravičencem iz bančne garancije. V pravni teoriji razmejitev med odvisno in neodvisno bančno garancijo ne povzroča večjih dvomov, problematika se pokaže šele ob vsakodnevni uporabi med pogodbenimi strankami.
V magistrskem delu je skozi obsežno sodno prakso slovenskih sodišč analizirano, kdaj je mogoče govoriti o neodvisni naravi in kdaj bančna garancija ohranja svojo neodvisnost kljub pogojem dokumentarne narave. Napačna, dvomljiva in površna vsebina bančne garancije lahko pri ugotavljanju privede sodišča do drugačnih zaključkov in tako do napačne opredelitve pravne narave. Institut bančne garancije bankam in drugim finančnim institucijam, kot izdajateljem, omogoča zavrnitve pri unovčitvah bančnih garancij. Zavrnitev unovčitve je možna v primeru neizpolnjevanja predpisanih pogojev ali zaradi zlorabe pravic. Iz sodnih odločb je mogoče ugotoviti, da je večina zahtevkov zavrnjena zaradi napačne ali pomanjkljive predložitve predpisanih pogojev. Če je zavrnitev zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev dokaj očitna in bankam naj ne bi povzročala težav, pa to ne velja glede zlorabe pravic. Pri ugotavljanju zlorab banke s težavo presojajo neupravičene zahtevke zaradi premalo relevantih podatkov, zato niso naklonjene zavrnitvam in jih večinoma izpolnijo. Iz navedenega sledi ugotovitev, da se z neupravičenimi zahtevki lažje spopadajo naročniki bančnih garancij s pomočjo izdanih začasnih odredb.
Keywords: neodvisna bančna garancija, naročnik bančne garancije, upravičenec bančne garancije, banka garant, dokumentarni pogoji, zavrnitev, unfair calling, zloraba bančne garancije, začasna odredba.
Published in DKUM: 24.09.2018; Views: 2019; Downloads: 367
Full text (523,81 KB) |
3. ORGANIZACIJSKI VIDIK CENTRALIZACIJE JAVNEGA NAROČANJAZlata Jerman, 2016, master's thesis Abstract: Centralizacija javnega naročanja postaja trend po svetu in v Evropi v zadnjih letih, ki je narastel tudi zaradi gospodarske in finančne krize. Oblasti centralizacijo prepoznavajo kot sredstvo za zniževanje javne porabe in hkrati kot sredstvo za večjo učinkovitost in uspešnost javnega naročanja. Naloga obravnava institut centralizacije javnega naročanja z organizacijskega vidika, pri čemer proučuje njen koncept s teoretičnega vidika in analizira njene prednosti in slabosti. Predstavljena so izhodišča v zadnjih evropskih direktivah 2014/24/EU in 2014/25/EU, ki podrobneje urejata posamezna vprašanja v zvezi z že uveljavljenimi tehnikami centraliziranega naročanja v praksi držav članic preko centralnih nabavnih organov, priložnostnega skupnega javnega naročanja in čezmejnega skupnega javnega naročanja. Direktivi ne določata organizacijskih oblik centralizacije, temveč so te prepuščene nacionalnim ureditvam in praksi držav članic. Potekajo preko različnih oblik sodelovanja med naročniki (javno-javnih partnerstev), ki jih lahko razdelimo glede na podlage za nastanek sodelovanja (pogodbene in statusne) ter glede na tipe vključenih naročnikov (horizontalno, vertikalno in kombinirano sodelovanje). Optimalni model centralizacije ne obstaja, ampak lahko govorimo le o iskanju njegove najprimernejše oblike. Naloga analizira obstoječe stanje organizacije centralizacije javnega naročanja v Republiki Sloveniji s podanimi predlogi izboljšav ter predstavlja primerjalno ureditev centralizacije v Veliki Britaniji in Avstriji.
Keywords: centralizacija, decentralizacija, javno naročanje, naročnik, nabavni proces, vrednost za denar, centralni nabavni organ, javno-javno partnerstvo
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1649; Downloads: 171
Full text (1,58 MB) |
4. POGOJI IN MERILA PRI DOKAZOVANJU FINANČNE SPOSOBNOSTI PONUDNIKAMojca Rakuša, 2016, undergraduate thesis Abstract: Javno naročanje posrednih in neposrednih proračunskih porabnikov ima pomemben vpliv na porabo državnega proračuna, zato so ti porabniki zavezani sklepati pogodbena razmerja samo s podjetji, ki v celoti izpolnjujejo svoje obveznosti tako do države, kot do drugih gospodarskih subjektov in s tistimi, ki so sposobni sprotno poravnavati vse svoje obveznosti.
Naročnik mora upoštevati temeljna načela javnega naročanja, postaviti pravilne pogoje in merila in posledično izbrati najugodnejšega ponudnika, ki bo za naročnika izvedel dobavo blaga, opravil storitev ali gradnjo. Postavljeni pogoji ne smejo biti diskriminatorni, kar pomeni, da naročnik ne sme privilegirati določenega ponudnika.
Pri izbiri najugodnejšega ponudnika se naročnik zraven tehnične in kadrovske sposobnosti ter sposobnosti za opravljanje poklica osredotoči tudi na ekonomsko in finančno stanje ponudnika, saj si le tako lahko zagotovi smotrn podpis pogodbe in izvedbo predmeta javnega naročila brez zapletov. Ponudnik, ki nima blokiranih poslovnih računov in je sposoben sproti plačevati svoje obveznosti, je definitivno eden izmed razlogov za sklenitev pogodbe. Da pa se naročnik pred tveganjem v času izvajanja pogodbe še dodatno zavaruje, lahko od ponudnika zahteva različne finančne instrumente zavarovanja. Najpogostejši instrument zavarovanja je bančna garancija, ki se lahko izdaja kot garancija za resnost ponudbe, za dobro izvedbo posla in odpravo napak v garancijskem roku.
Keywords: javno naročilo, naročnik, ponudnik, pogoj, merilo, garancija
Published in DKUM: 22.06.2016; Views: 1018; Downloads: 87
Full text (1,52 MB) |
5. IZBIRA DOBAVITELJA Z JAVNIM RAZPISOM V INFRASTRUKTURNEM SEKTORJURoman Zajc, 2016, undergraduate thesis Abstract: V Sloveniji je večina vodovodne infrastrukture v lasti države oziroma občin, zato so skoraj vse novogradnje in vzdrževalna dela podvržena javnemu naročanju. Na trgu je veliko ponudnikov vodovodnega materiala, ki se prijavljajo na javne razpise. Mnogi med njimi se prijavijo na razpis, kljub temu da ne ustrezajo pogojem v razpisni dokumentaciji. V postopku javnega naročanja je najpomembnejša dobro pripravljena razpisna dokumentacija. Z njo ponudnik lahko pripravi ponudbo, ki ustreza pogojem in zahtevam naročnika. V obravnavanem primeru se je prijavil ponudnik, katerega material ni ustrezal tehničnim zahtevam razpisne dokumentacije. To je bilo razvidno iz prospektov proizvajalca. Kljub temu je ponudnik z raznimi dokumenti dokazoval nasprotno. S preiskavami vzorca cevi v laboratoriju se je sum o neustreznosti materiala potrdil. Da bi bila ponudba transparentna in bi popolnoma ustrezala razpisnim pogojem, naročnik potrebuje strokovnjake, ki poznajo potrebe naročnika in pripravijo ustrezno razpisno dokumentacijo ter na koncu odločajo pri izbiri ustrezne ponudbe.
Keywords: naročnik, razpisna dokumentacija, javno naročilo, ponudnik
Published in DKUM: 21.06.2016; Views: 1191; Downloads: 77
Full text (1,12 MB) |
6. Projekt izgradnje sodobnega mesno predelovalnega obrataGregor Javornik, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Bistvena sestavina vsakega projekta je zagonska dokumentacija. Za njeno sestavo sta odgovorni dve osebi naročnik projekta in projektni manager. Brez dobro zasnovanega elaborata, žal ni mogoče uresničiti vseh zastavljenih ciljev. Naročnik projekta in projektni manager morata tesno sodelovati. Naloga naročnika projekta je da poda jasne želene rezultate in določitev vseh omejitev, in sicer časovno, kakovostno, finančno in vsebinsko. Projektni manager mora z odgovornostjo sprejeti in strniti naročnikove želje v projektno dokumentacijo in jih uresničiti. Projekt mora v projektni dokumentaciji biti podrobno predstavljen in razumljiv vsem udeležencem projekta. Prav tako mora opredeliti osnovne komponente projekta, kot so vsebina, opis poslovne ideje, cilji, nameni, taktika izvedbe projekta, vplivni dejavniki projekta, raznimi plani (plan aktivnosti, časovni, mrežni, terminski, plan stroškov, virov, tveganj, omejitev ipd).
Zaradi kompleksnosti projekta in uporabnih vrednosti dognanj zagonskega elaborata je potreben celovit pristop k raziskovanju. V diplomskem delu bo uporabljena strokovna literatura in interni podatki podjetja Hočevar agro trgovina, d. o. o. ter lastni izračuni in ocene.
Keywords: zagonska dokumentacija, elaborat, projekt, projektni manager, naročnik
Published in DKUM: 10.11.2015; Views: 1202; Downloads: 222
Full text (6,03 MB) |
7. Prevoz odpadnih svinčenih baterijMatic Jelen, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Prevoz nevarnega blaga je podrobno zakonsko urejen, zaradi povečanja varnosti v prometu in v izogib nepravilnemu ravnanju v primeru nesreč. Prevoz nevarnega blaga v praksi predstavlja tudi prevoz odpadnih svinčenih baterij, ki se jim posvečamo v diplomski nalogi. Obstoječo zakonodajo, ki je zelo obsežna, saj obsega tako domače kot tuje pravne vire, smo prenesli na konkreten primer prevoza odpadnih svinčenih baterij in tako poskusili na enostaven način prikazati prevoz odpadnih svinčenih baterij v praksi in približati prevoz odpadnih svinčenih baterij vsakomur. Ugotavljamo, da je v praksi možno upoštevati vse zakonske določbe, kar dokazuje prikaz prevoza odpadnih svinčenih baterij v vzorčnemu podjetju. Na področju prevoza odpadnih svinčenih baterij so možne izboljšave, ki bi pripomogle k večji varnosti na cesti in zmanjševanju števila nesreč, in sicer pogostejše izobraževanje voznikov, povečan nadzor s strani policije, obnovitev cest in morebitna uvedba praktičnih rešitev, kot je na primer prevoz nevarnega blaga v nočnih urah.
Keywords: prevoz, nevarno blago, odpadne svinčene baterije, zakonodaja, varnost, nesreče, naročnik prevoza, prevoznik, voznik, prejemnik
Published in DKUM: 25.09.2015; Views: 8091; Downloads: 192
Full text (2,30 MB) |
8. |
9. PREDNOSTI IN SLABOSTI ZUNANJEGA IZVAJANJA RAČUNOVODENJAMarina Marič, 2014, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga z naslovom »Prednosti in slabosti zunanjega izvajanja računovodenja« predstavlja na samem začetku računovodstvo kot vedo in v nadaljevanju še računovodstvo kot funkcijo v delovanju podjetja. Zato so najprej predstavljene značilnosti računovodstva kot vede, in sicer zgodovinski razvoj, funkcije računovodstva in njegova vsebinska delitev; v nadaljevanju pa je poudarek na računovodstvu kot pomembnemu delu pri poslovanju podjetja. Računovodstvo kot ena izmed ključnih funkcij za uspešno delovanje podjetja je lahko organizirana v obliki lastne računovodske službe ali pa jo podjetje prenese na zunanjega izvajalca teh storitev, to je na računovodski servis. V diplomski nalogi je poudarek predvsem na zunanjem izvajanju računovodstva, katerega razcvet pri nas beležimo od osamosvojitve naprej in se kaže kot poslovni odnos med naročnikom in izvajalcem računovodskih storitev. Razlogov za zaupanje računovodske funkcije podjetja zunanjemu izvajalcu je več, odločitev o tem pa vsekakor ni preprosta in je za podjetja nujno potrebno, da dobro pretehtajo prednosti in slabosti takega načina organiziranja računovodske službe.
Keywords: računovodstvo, zunanje izvajanje računovodenja, računovodski servis, naročnik računovodskih storitev, prednosti, slabosti.
Published in DKUM: 30.06.2015; Views: 2092; Downloads: 368
Full text (831,82 KB) |
10. NEPOSREDNI ZAHTEVEK PODIZVAJALCA PO 631. ČLENU OZMateja Špes, 2014, master's thesis Abstract: Magistrska naloga po ločenih sklopih obravnava odprta vprašanja, ki so se pojavila ali pa bi se lahko pojavila, v zvezi s 631. členom Obligacijskega zakonika (OZ), ki pri podjemni pogodbi ureja neposredni zahtevek podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika. Največ odprtih vprašanj se v pravni teoriji in sodni praksi pojavlja v zvezi z razlago predpostavk neposrednega zahtevka podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika in v zvezi z učinkom postopka insolventnosti nad izvajalcem na neposredni zahtevek podizvajalca. Ker glavni naročnik ni pogodbena stranka podizvajalca, je določba 631. člena OZ obravnavana tudi kot izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij. Posebne obravnave je v nalogi deležen še izraz »podizvajalec«, ki ga OZ ne uporablja, vendar je splošno uveljavljen tako v sodni in poslovni praksi kot tudi v pravni teoriji. Za primerjavo je predstavljeno, kako izraz »podizvajalec« uporabljata in urejajta Zakon o javnih naročilih (ZJN-2) in Mednarodna zveza svetovalnih inženirjev (FIDIC). V nalogi je analizirana tudi pravna narava pravice podizvajalca iz 631. člena OZ, glede katere v teoriji obstaja več različnih stališč. Predstavljena pa je tudi možnost podizvajalca, da neposredni zahtevek v razmerju do glavnega naročnika zavaruje z začasno odredbo na podlagi pravil Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Keywords: podjemna pogodba, podizvajalec, glavni naročnik, izvajalec, neposredni zahtevek podizvajalca v razmerju do glavnega naročnika, izjema od načela relativnosti pogodbenih razmerij, stečaj izvajalca, začasna odredba
Published in DKUM: 06.08.2014; Views: 3727; Downloads: 806
Full text (1,22 MB) |
