| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Logistika s poudarkom na logistični pogodbi in njeni prihodnosti
Monika Žnidarič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena logistična pogodba in njen pravni vidik na nacionalni in mednarodni ravni. Logistična pogodba sicer ni urejena s formalnimi viri, vendar se v praksi vseeno uporablja. Predstavljena je tudi pametna pogodba in kako bi se lahko vključevala v logistične procese. Logistična pogodba bi se težko sklepala v obliki pametne pogodbe zaradi značilnosti, ki jih pametne pogodbe imajo (potrebno je zelo dobro poznavanje programiranja, pogodbe se ne da spreminjati, ko je oblikovanje sproženo, avtomatično teče naprej). Lahko pa bi se uporabljala na primer kot elektronski tovorni list. Prav tako je v delo vključeno poglavje o prenovi logističnih procesov, katerih pomembno vlogo predstavlja tudi logistična pogodba. S prenovo logističnih procesov bi dosegli zmanjšanje stroškov, kar je eden izmed glavnih ciljev podjetij. Z informacijsko podporo logistični pogodbi pa je dosežen bolj natančen in preglednejši pregled nad naročili, ki jih dobivajo logistična podjetja.
Keywords: logistična pogodba, logistični podjemnik, logistični naročitelj, pametna pogodba, prenova logističnih procesov
Published: 25.09.2020; Views: 119; Downloads: 28
.pdf Full text (670,95 KB)

2.
PRIMERJAVA OBVEZNOSTI PRI PRODAJNEM NAROČILU IN PRODAJNI KOMISIJI
Sabina Florjanc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Prodajno naročilo in prodajna komisija sta dva podobna pogodbena tipa, ki ju ureja Obligacijski zakonik. Pogodbi sta si podobni, ker v obeh primerih oseba, ki sklene prodajno naročilo ali prodajno komisijo išče pomoč pri prodaji določene stvari. Naročitelj in komitent naročita prodajo stvari osebi, ki se s takšno dejavnostjo poklicno ukvarja, ima zato več znanja in izkušenj in tako več možnosti, da bo stvar dejansko prodana. V primeru prodajnega naročila je oseba, ki ji je zaupana prodaja stvari prevzemnik naročila, v primeru prodajne komisije pa je ta oseba komisionar. Primerjana pogodbena tipa sta si podobna tudi zato, ker oba vsebujeta in združujeta elemente prodajne ter mandatne pogodbe. Podobnost z mandatno pogodbo, se kaže v tem da naročitelj in komitent naročita prodajo stvari prevzemniku naročila oz. komisionarju. Navodila dana v naročilu so glavno vodilo pri izvrševanju naročila in merilo za presojo kršitve pogodbe. Podobnost s prodajno pogodbo pa se kaže v izpolnitveni obveznosti. Tako prevzemnik naročila kot tudi komisionar izvršita naročilo v kolikor skleneta prodajno pogodbo glede stvari, ki je predmet pogodbe. Kljub podobnostim pa pri primerjavi prodajnega naročila in prodajne komisije zasledimo tudi razlike. Cilj diplomske naloge je izpostaviti te razlike skozi primerjavo obveznosti pri prodajnem naročilu in prodajni komisiji. Obveznosti prevzemnika naročila in komisionarja se razlikujejo že v izpolnitveni obveznosti, saj se prevzemnik naročila za naročitelja zaveže opraviti prodajo stvari, komisionar pa se poleg prodaje stvari zaveže opraviti še druge pravne posle in dejanja, ki so potrebna za prodajo blaga. Komisionar ima pojasnile obveznosti, njegova dolžnost je sporočiti ime sopogodbenika in dajanje računa naročitelju, skrb za prejeto blago, itd. Komisionar mora komitentu omogočiti nadzor nad izvrševanje njegovega naročila in omogočiti prostor za komitentova navodila, da zadovolji njegove interese. Prevzemnik naročila pa lahko naročilo izvrši brez nadzora naročitelja in celo podatek o doseženi kupnini zadrži zase. Poleg teh razlik je drugače urejeno tudi plačilo/provizija prevzemniku naročila oz. komisionarju, preklicnost naročila in vzpostavitev razmerja prodajne pogodbe med prevzemnikom naročila in naročiteljem ter med komisionarjem in komitentom.
Keywords: prodajno naročilo, prodajna komisija, primerjava, mandatna pogodba, prodajna pogodba, naročitelj in komitent, prevzemnik naročila in komisionar, izpolnitvena obveznost, razlike med obveznostmi
Published: 17.10.2013; Views: 1916; Downloads: 202
.pdf Full text (174,69 KB)

3.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK OB PRENEHANJU POGODBE O TRGOVSKEM ZASTOPNANJU (AGENCIJSKE POGODBE)
Grega Paternoster, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je, po uvodu, v prvem poglavju predstavljena pogodba o trgovskem zastopanju oziroma agencijska pogodba, predvsem njen gospodarski oziroma ekonomski namen, veljavna ureditev pogodbe v Obligacijskem zakoniku - v nadaljevanju OZ, kakor tudi primerjava z ureditvijo, ki je veljala pred sprejetjem OZ v Zakonu o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR. V istem poglavju je predstavljena tudi ureditev te pogodbe v Direktivi Sveta 86/653/EGS o usklajevanju zakonodaj držav članic o samozaposlenih trgovinskih zastopnikih z dne 18. december 1986 - v nadaljevanju Direktiva 86/653/EGS s katero je OZ usklajen ter Vzorčna pogodba o trgovinskem zastopanju Mednarodne trgovinske zbornice - v nadaljevanju Vzorčna pogodba MTZ. Prav tako je v tem poglavju opravljena razmejitev agencijske pogodbe od njej podobnih pogodbenih tipov – distribucijske pogodbe, franšizing pogodbe, komisijske pogodbe in posredniške pogodbe. V drugem poglavju so predstavljena splošna pravna pravila o prenehanju pogodbenih razmerij trajnejše narave in sicer 332. člen OZ, ki ureja prenehanje pogodbenega razmerja trajne narave, ki je sklenjeno za določen čas in 333. člen OZ, ki ureja prenehanje pogodbenega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas. 332. in 333. člen OZ sta lex generalis v razmerju do 830. in 831. člena OZ, ki kot lex specialis urejata prenehanje agencijske pogodbe, sklenjene za nedoločen oziroma za določen čas. Naslednje oziroma osrednje poglavje je namenjeno posebnim pravnim pravilom o prenehanju agencijske pogodbe. Pravila iz OZ podrobno določajo pogoje za prenehanje pogodbenega razmerja med agentom in naročiteljem ter pravice in obveznosti strank ob prenehanju pogodbe. Pravila so večinoma kogentne narave in nekoliko bolj varujejo agenta kot naročitelja, saj je agent praviloma šibkejša stranka v pogodbenem razmerju. Pravila, ki določajo prenehanje agencijske pogodbe delimo v dve skupini in sicer pravila, ki urejajo redno prenehanje pogodbe, kjer bodo opisani pogoji za prenehanje pogodbe sklenjene za nedoločen in določen čas in pravila, ki določajo izredno prenehanje pogodbe – odstop od pogodbe brez odpovednega roka. Sledijo še podpoglavja o institutih, ki jih je v naš pravni red vnesel OZ in sicer o odpravnini, kot institutu, ki je normiran oziroma urejen v korist agenta in institutu konkurenčne prepovedi po prenehanju pogodbe, ki je določena v korist druge stranke agencijske pogodbe, to je, naročitelja. V diplomskem delu so poleg veljavne ureditve agencijske pogodbe v našem pravnem redu, prispevkov pravne teorije, predstavljene tudi številne odločitve slovenskih višjih sodišč in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter Sodišča Evropske unije v konkretnih primerih.
Keywords: pogodba o trgovskem zastopanju (agencijska pogodba), agent, naročitelj, pogodbeno razmerje trajne narave, redno in izredno prenehanje agencijske pogodbe, resen vzrok, odpravnina, konkurenčna prepoved po prenehanju pogodbe.
Published: 17.08.2012; Views: 4005; Downloads: 1189
.pdf Full text (463,35 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica