1. Besedje iz pomenskega polja "Človek" (telo, bolezni, družina) v izbranih koroških govorih : diplomsko deloKatja Tomažič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Besedje iz pomenskega polja Človek »telo, bolezni, družina« v izbranih koroških govorih prikazuje narečno in glasoslovno podobo severnopohorsko-remšniškega narečja v štirih raziskovalnih točkah.
S pomočjo vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas je izbranih 151 vprašanj, ki so razdeljena v tri pomenska polja.
V diplomskem delu je najprej predstavljena koroška narečna skupina in severnopohorsko-remšniško podnarečje. Tej predstavitvi sledi geografski, zgodovinski in glasoslovni oris krajev, ki smo jih analizirali.
Severnopohorsko-remšniško narečje se govori na obeh straneh reke Drave od Ruš do Vuzenice in na drugi strani po Kozjaku vse do Svetega Duha na Ostrem Vrhu.
Poglavitni del diplomskega dela predstavlja analiza zbranega besedja, ki prikazuje narečno podobo štirih izbranih krajev: Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Vuzenica in Sveti Primož na Pohorju. S pomočjo informatojev in vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas sem zbrala gradivo in ga analizirala.
Zbrano gradivo je zapisano v fonetični obliki in obdelano s pomočjo strokovne literture.
Ugotovila sem, da je največ besed slovanskega izvora, tem sledijo prevzete besede iz nemščine, saj se obravnavano območje stika z nemško govorečim jezikovnim prostorom.
Keywords: dialektologija, koroško narečje, severnopohorsko-remšniško narečje, vprašalnice SLA, pomensko polje »Človek«
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 6
 Full text (2,27 MB) |
2. Prekmursko lončarsko besedje v FilovcihMihaela Koletnik, 2007, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem ravenskem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Filovcih in Tešanovcih. Večinoma so enobesedni in slovanskega izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, strokovno besedje, lončarska terminologija
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 115; Downloads: 3
 Link to full text |
3. Standardizacija prekmurske transkripcije samoglasnikov : študija primeraMihaela Koletnik, Melita Zemljak Jontes, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V pričujočem prispevku bomo v okviru pilotne obravnave prekmurskega narečja preverili primernost v projektu predvidenega postopka standardizacije slovenske narečne transkripcije, pri čemer bomo (1) preverili fonetično transkripcijo prekmurskega gradiva za SLA za issln. *, issln. *- in issln. *-; (2) opravili primerjavo s fonetičnim zapisom v dialektološki literaturi in gradivu, dostopnem po posameznih regionalnih središčih; (3) na izbranih primerih opravili akustično analizo dostopnih zvočnih posnetkov (eksperimentalnofonetična analiza).
Keywords: slovenščina, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, gradivo za SLA, fonetični zapis, eksperimentalnofonetične analize
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 81; Downloads: 5
 Full text (895,31 KB)
This document has many files! More... |
4. Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju : magistrsko deloMaša Kirbiš, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Podoba človeka v primerjalnih živalskih frazemih v Marjeti na Dravskem polju so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani v vasi Marjeta na Dravskem polju, ki se uvršča v prleško narečje panonske narečne skupine.
V teoretičnem delu naloge opisu raziskovalne točke sledi glasoslovni oris obravnavanega krajevnega govora. Nabor s terensko raziskavo pridobljenega narečnega frazeološkega gradiva je po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov).
Narečni frazemi so analizirani in uvrščeni v pomenske skupine, kakor so se izoblikovale na osnovi zbranega gradiva. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne ter da je v največ frazemih primerjalna sestavina domača žival. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika ne beležita. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa pes, kača, riba, miš in bik.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, zahodno prleško narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi.
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 109; Downloads: 27
Full text (1,21 MB) |
5. Prekmurska botanična terminologija v Pleteršnikovem slovarjuMihaela Koletnik, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek obravnava narečna imena rastlin (fitonime) v Krajinskem parku Goričko, drugem največjem naravnem parku v Sloveniji, ki je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko–Őrség–Raab. Ta na slovenski strani obsega celotno Goričko in del Ravenskega. Imena rastlin, še danes živa v prekmurskem narečju, so bila zbrana s terensko raziskavo in so primerjana z iztočnicami v dveh temeljnih slovarjih, ki zajemata knjižni jezik, in sicer Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894–95), s čimer se želi osvetliti zgodovino pojavljanja posamezne besede, opredeliti njeno razširjenost in opozoriti na morebitne pomenske razlike.
Keywords: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, botanična terminologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 80; Downloads: 10
Full text (1,21 MB)
This document has many files! More... |
6. Človekova čustva in občutenja, vedenjski vzorci in stanja v prekmurskih primerjalnih živalskih frazemihMihaela Koletnik, 2023, published scientific conference contribution Abstract: Prispevek prikazuje človekova čustva in občutenja, vedenjske vzorce in stanja, kot se zrcalijo v prekmurskih primerjalnih frazemih, ki imajo kot eno od sestavin poimenovanje za žival. Frazemi iz prekmurske gradivske zbirke, katerih struktura in pomen so preverjeni z ugotovitvami Ž. Fink Arsovski in E. Kržišnik, so predstavljeni primerjalno s knjižnimi frazemi po pomenskih skupinah, kakor so se (iz)oblikovale na osnovi zbranega narečnega gradiva, preverjenega tudi s slovarskimi viri.
Keywords: frazeologija, primerjalni frazemi, živalski frazemi, zoonimi, prekmursko narečje
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 154; Downloads: 17
Full text (594,64 KB)
This document has many files! More... |
7. |
8. Govor treh Bistric v PrekmurjuNina Zver, 2023, original scientific article Abstract: Krajevni govor treh Bistric – Gornje, Srednje in Dolnje – uvrščamo v južno ali dólinsko različico prekmurskega narečja panonske narečne skupine, vendar je ta v nekaterih pogledih bolj podoben govorom prleškega in medžimurskega narečja kot sosednjim govorom na Dólinskem. Gradivsko podprt prispevek obravnava tiste glasoslovne, oblikoslovne in besedne pojave v krajevnem govoru treh Bistric, ki so razlikovalni v odnosu do bližnjih krajevnih govorov in so jih jezikoslovci prepogosto posploševali za vse prekmursko narečje. Dodan je tudi seznam ledinskih imen na območju Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice.
Keywords: dialektologija, prekmursko narečje, dolinski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje, ledinska imena
Published in DKUM: 17.05.2024; Views: 200; Downloads: 23
Full text (2,90 MB)
This document has many files! More... |
9. Primerjalni živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih : magistrsko deloTjaša Miholič, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Primerjalni živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih so zbrani frazemi, ki imajo za eno od sestavin poimenovanje za žival. Živalski frazemi so zbrani na Ravenskem in Dolinskem, tj. v prekmurskem narečju panonske narečne skupine.
V teoretičnem delu so opisane raziskovalne točke na Ravenskem in Dolinskem, od koder so informatorji. Predstavljen je tudi glasoslovni oris v raziskavo zajetih krajevnih govorov. Nabor narečnega gradiva je urejen po abecednem redu in po pojavnosti primerjan s slovarskimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar slovenskih frazemov).
Zbrani frazemi so analizirani in razporejeni glede na lastnosti in podobo človeka. Ugotovitve kažejo, da so lastnosti, prenesene na človeka, večinoma negativne in da se enake lastnosti živali pojavljajo tako na Dolinskem kot Ravenskem. Največ (več kot dve tretjini) zbranih frazemov je lokalnospecifičnih, kar pomeni, da jih ne beležita Slovar slovenskih frazemov in Slovar slovenskega knjižnega jezika. Med živalskimi vrstami so najpogosteje zastopane svinje, med posameznimi živalmi pa se največkrat pojavlja pes, sledijo mu kura, tele in bik.
Keywords: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, narečna frazeologija, primerjalni frazemi, zoonimi.
Published in DKUM: 09.05.2024; Views: 204; Downloads: 42
Full text (817,30 KB) |
10. Narečna podoba Lainščkovih "verzušev"Mihaela Koletnik, 2020, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku osvetljujemo narečno podobo Lainščkovih lirskih pesmi, objavljenih v pesniških zbirkah Nigdar nèboš znala (2007), Lübezen (2014) in Komi de ravnica bejla/ Komu bo ravnica bela (2019), ter njihovo prepesnitev v knjižno slovenščino. Čeprav sta narečna proza in poezija obrobni del njegove besedne ustvarjalnosti, Lainšček dokazuje, da je narečje lahko literarni jezik, v katerem je mogoče ustvariti besedila s prepričljivim literarnoestetskim učinkom.
Keywords: slovenščina, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, narečna poezija, Lainšček, Feri
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 313; Downloads: 18
Link to full text |
