| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 45 / 45
First pagePrevious page12345Next pageLast page
41.
Dvojinske in pluralizirane oblike v slovenskih narečjih
Tjaša Jakop, 2010, original scientific article

Abstract: Dvojina je normirana v slovenskem knjižnem jeziku in se uporablja tudi v veliki večini slovenskih narečij. V knjižni slovenščini je obvezna za vse pregibne besedne vrste, v narečjih pa raba dvojine variira: ponekod jo uporabljajo samo za moški spol, medtem ko se za ženskega uporablja le množina, drugod samo v imenovalniku/tožilniku, medtem ko so se ostali skloni izenačili z množinskimi, spet nekatera narečja jo uporabljajo pri samostalnikih, medtem ko je glagolsko dvojino nadomestila množina. Članek dopolnjujejo statistični podatki rabe dvojinskih oblik samostalnikov in glagolov.
Keywords: slovenščina, dvojina, pluralizacija, slovenska narečja, narečno oblikoslovje
Published: 02.02.2018; Views: 306; Downloads: 200
.pdf Full text (428,42 KB)
This document has many files! More...

42.
Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem
Ludvik Karničar, 2010, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava dolgoročni projekt inventarizacije slovenskega ljudskega jezika na avstrijskem Koroškem, ki je stekel pred tridesetimi leti na Inšitutu za slavistiko v Gradcu, in prikazuje v prvem delu napredovanje tezavra (do leta 2009 so bili izdani zvezki A do K, v pripravi je sedmi zvezek od L do M), v drugem pa kartografiranje posameznih diatopnih sinonimov na avstrijskem Koroškem.
Keywords: jezikoslovje, dialektologija, slovenščina, koroška narečja, tezavri
Published: 05.02.2018; Views: 362; Downloads: 57
.pdf Full text (729,61 KB)
This document has many files! More...

43.
Fonološki opis govora Dovjega
Jožica Škofic, 2013, original scientific article

Abstract: V prispevku je predstavljen krajevni govor Dovjega na Gorenjskem, ki je tudi točka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA T195). Fonološki opis, ki zajema inventar, distribucijo in izvor fonemov in prozodemov, je nastal večinoma na osnovi zapisa dovškega krajevnega govora po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas iz leta 1967, dopolnjen pa je z zapisi narečnih besedil, posnetih pozimi 2013, in pred- vsem na glasoslovni ravnini primerjan z govorom Plavškega Rovta in nekaterih drugih vasi na tem območju.
Keywords: slovenščina, fonologija, fonološki opisi, slovenska narečja, gorenjsko narečje, Slovenski lingvistični atlas, Dovje, Slovenija
Published: 13.02.2018; Views: 335; Downloads: 223
.pdf Full text (506,22 KB)
This document has many files! More...

44.
Fonološki opis govora grada Gerovo (prema zapisu Božidara Finke)
Januška Gostenčnik, 2013, original scientific article

Abstract: Fonološki opis govora kraja Gerovo V pričujočem prispevku je prikazan govor kraja Gerovo v Gorskem kotarju v Republiki Hrvaški v obliki fonološkega opisa. Opis sloni na gradivu, ki ga je zbral Božidar Finka leta 1966 za tedanji Srpsko-hrvatski dijalektološki atlas. Vendar pa v nekaterih primerih ni bilo mogoče z gotovostjo vzpostaviti sistema. Zato je gradivo dopolnjeno z gradivom, ki je bilo zbrano z lastnim terenskim delom v kraju Gerovo. Govor hrvaška dialektologija tradicionalno uvršča med kajkavske govore hrvaškega jezika, vendar pa ta ne izkazuje kajkavskih definicijskih lastnosti, temveč slovenske. Zato se v opisu izhaja iz izhodiščno splošnoslovenskega fonološkega sistema.
Keywords: hrvaščina, fonološki opisi, Gerovo, Gorski kotar, Hrvaška, goransko narečje, kajkavsko narečje, prozodija, hrvaška narečja
Published: 13.02.2018; Views: 697; Downloads: 174
.pdf Full text (558,28 KB)
This document has many files! More...

45.
Čiji je kaj?
Krunoslav Puškar, 2015, original scientific article

Abstract: Čigav je kaj? Narečje med sprejetjem in zavrnitvijo Namen prispevka je predstaviti nekaj vidikov hrvaškega kajkavskega narečja. Prvi vidik se nanaša na njegov zgodovinski prikaz: kako je njegova polifunkcionalna knjižna različica v obdobju oblikovanja hrvaškega naroda in standardizacije jezika marginalizirana v prid druge knjižne različice. Glede na izide njegove marginalizacije avtor zaznava izgubo jezikovne in regionalne zavesti, jezikovnega ponosa in jezikovnega prestiža ter posle- dično neugoden sociolingvistični status kajkavskega narečja. Drugi vidik obravnava njegove trenutne možnosti: morebitno uvajanje v šole v obliki fakultativnega pouka ali izvenšolske dejavnosti. Tako bi se sociolingvistični status kajkavskega narečja v izobraževalnem kontekstu povečal, zagotovljen bi bil tudi pozitiven odnos do njega, kar je bistveno zaradi trenutno zelo negativnega odnosa tako s strani naravnih govorcev kot tudi tistih, ki niso naravni govorci tega narečja.
Keywords: kajkavsko narečje, ekolingvistika, sociolingvistični aktivizem, odnosi do dialektov, ideologija standardnega narečja
Published: 16.02.2018; Views: 308; Downloads: 142
.pdf Full text (2,61 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica