| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 45
First pagePrevious page12345Next pageLast page
21.
Fonološki opis voličinskega in črešnjevskega govora
Mihaela Koletnik, 1999, original scientific article

Abstract: Voličinski govor spada k zahodnemu, črešnjevski pa k vzhodnemu slovenskogoriškemu narečju, širše k panonski narečni skupini. Slovenskogoriško narečje ne pozna tonemskih nasprotij, zahodno slovenskgoriško narečje tudi ne kolikostnega nasprotja, saj so se staro in novoakutirani samoglasniki v nezadnjih ali edinih besednih zlogih podaljšali, zato se danes razlikujejo odrazi za te akutirane in stalno dolge samoglasnike. Soglasniški sistem slovenskogoriškega narečja se od knjižnega razlikuje le v posameznih razvojih.
Keywords: slovenščina, slovenska narečja, panonsko narečje, slovenskogoriški govori, Voličina, Črešnjevci
Published: 10.07.2015; Views: 403; Downloads: 48
.pdf Full text (123,40 KB)
This document has many files! More...

22.
Fonološki opis govora v Radencih
Mihaela Koletnik, 2000, original scientific article

Abstract: Radenci danes niso več več točka v mreži za SLA. Kraj, ki je bil v Ramovševi mreži oštevilčen s številkami 279, 290 in 304 (Benedik 1999: 109), je ob preureditvi mreže izpadel. Ker je raziskava slovenskogoriškega narečja (Koletnik 1999: 1-433) pokazala, da so radenci še zadnja vzhodna točka, kjer se govori slovenskogoriško narečje oz. njegovo vzhodno podnarečje (v sosednjih Petanjcih se govori prekmursko, na Kapelskem vrhu in v Hrastju Moti pa prleško narečje), sem glasoslovje tega govora predstavila v obliki fonološkega opisa
Keywords: jezikoslovje, slovenščina, fonologija, narečja, slovenska narečja, Radenci
Published: 10.07.2015; Views: 650; Downloads: 22
URL Link to full text

23.
Kremberški govor
Mihaela Koletnik, 1996, original scientific article

Abstract: Zahodno goričansko narečje, kamor spada kremberški govor, uvrščamo v panonsko narečno skupino. Značilna zanj sta izguba tonemskih nasprotij in poznejše daljšanje starih skrajšanih in kratkih novoakutiranih samoglasnikov, zato se danes razlikujejo odrazi za te akutirane in cirkumflektirane oz. novoakutirane dolge samoglasnike. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe, v besedju pa se poleg domačega kmečkega besedja pojavljajo tudi številni germanizmi.
Keywords: slovenščina, narečja, panonska narečna skupina
Published: 10.07.2015; Views: 389; Downloads: 50
.pdf Full text (2,94 MB)
This document has many files! More...

24.
Daljšanje akuta v severovzhodnih slovenskih narečjih
Zinka Zorko, 1993, original scientific article

Abstract: V severovzhodnih slovenskih narečjih z izgubljenim tonemskim nasprotjem (vzhodnokoroško, severnoštajersko in panonska narečja, ki so zahodno od črte Trate - Lenart - Ptuj - Macelj) sta se stari skrajšani akut na dolžini in novi akut na kračini podaljševala pozneje kot v osrednjih slovenskih narečjih, in sicer v različnem časovnem obdobju, v dvozložnicah drugače kot v trizložnicah, in z različnimi odrazi za ě, é in ó. Najmlajše je daljšanje v zahodnih panonskih narečjih, zato se tu lahko razlikujejo odrazi za vse akutirane od cirkumflektiranih samoglasnikov.
Keywords: jezikoslovje, slovenska narečja, slovenščina, dialektologija, glasoslovje, samoglasniki, akut, vzhodnokoroško narečje, severnoštajersko narečje, panonska narečja
Published: 10.07.2015; Views: 475; Downloads: 51
.pdf Full text (3,91 MB)
This document has many files! More...

25.
Dialektizmi v Prežihovi zbirki Samorastniki
Zinka Zorko, 1994, original scientific article

Abstract: Ena najopaznejših značilnosti Prežihovih Samorastnikov so dialektizmi. Pisatelj je v svoje mojstrske in slikovite pripovedi vpletal posamezne narečne besede, izreke, ljudske modrosti in stalne besedne zveze, ki jih je poznal iz svojega kotuljskega govora. Z njimi je obogatil slovenski knjižni jezik in razširil meje našega vedenja in videnja z novim, živim ljudskim izročilom.
Keywords: slovenščina, dialektologija, koroška narečja, slovenska književnost, stilistika, dialektizmi, Samorastniki
Published: 10.07.2015; Views: 580; Downloads: 25
URL Link to full text

26.
Govor vasi Žetinci (Sicheldorf) v avstrijskem Radgonskem kotu
Zinka Zorko, 1989, original scientific article

Abstract: Žetinski govor je zgodovinsko razvojno del enotnega severnoštajerskega in panonskega jezikovnega področja; samoglasniški sestav in naglasne razmere so take kot v prekmurski narečni podstavi; soglasniški sestav in oblikoslovje sta bliže slovenjegoriškim govorom. V besedju je poleg številnih skupnih izrazov tudi veliko razlik.
Keywords: slovenski jezik, narečja, slovenska manjšina, Avstrija
Published: 10.07.2015; Views: 551; Downloads: 46
.pdf Full text (2,69 MB)
This document has many files! More...

27.
Opis žage, mlina in oglenice v govoru Selnice ob Dravi
Zinka Zorko, 1994, original scientific article

Abstract: Razprava prinaša predstavitev severnoštajerskega selniškega govora na fonološki in morfološki ravni, skice že opuščenih žag in mlinov v Bistriškem jarku s še živim strokovnim izrazjem in skico oglenice, kakršne še danes kadijo ob potokih. Pripoved o tehnologiji dela na žagi, v mlinu ter pri pripravi oglenice je zapisana v selniškem govoru.
Keywords: slovenščina, jezikoslovje, narečja, Selnica ob Dravi
Published: 21.12.2015; Views: 658; Downloads: 15
URL Link to full text

28.
Primerjalni narečni strokovni (slikovni) slovar za besedje s tematskega področja vrt in sadovnjak v izbranih govorih panonske in koroške narečne skupine
Mihaela Koletnik, Anja Benko, 2011, original scientific article

Abstract: V prispevku v obliki primerjalnega narečnega slovarja predstavljamo besedje s tematiko vrt in sadovnjak. Primerjava je narejena na vzorcu izbranih govorov koroške in panonske narečne skupine, ki se zemljepisno ne stikata. Vsi dosedanji narečni slovarji (okoli 30 jih je) so omejeni na govor enega izbranega kraja ali regionalnega področja. Slovenci narečnega strokovnega (slikovnega) slovarja, ki primerja govore različnih narečnih skupin, še nimamo. Gre torej za novost v slovenskem narečnem slovaropisju.
Keywords: slovenščina, slovenska narečja, dialektologija, primerjalni narečni slovarji, strokovni slovarji, prekmursko narečje, koroško narečje
Published: 21.12.2015; Views: 583; Downloads: 12
URL Link to full text

29.
UČENCI V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE IN NJIHOVA RABA RAZLIČNIH SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA
Katja Sojič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Učenci v tretjem triletju osnovne šole in njihova raba različnih socialnih zvrsti jezika sem se v prvem delu posvetila teoretični podstavi samega diplomskega dela, kasneje pa sem svoje teoretično znanje podkrepila še z empirično raziskavo. Na podlagi anonimnih anketnih vprašalnikov sem v empiričnem delu raziskovala, katero zvrst jezika (knjižno, pogovorno, narečno, sleng) uporabljajo učenci tretjega triletja osnovne šole, in sicer glede na različne okoliščine, kot so pogovor s starši, s sokrajani, z vrstniki iz kraja, s sošolci, z učitelji pri pouku slovenščine oziroma pri urah drugih predmetov ter z ostalimi zaposlenimi na osnovni šoli, npr. s tajnico, hišnikom, kuharicami … Izvedeti sem želela, kakšen je učenčev odnos do samega narečja, ki velja za pristni materni jezik. Prav tako sem ovrednotila naloge in cilje pouka slovenskega jezika ter didaktična načela s poudarkom na načelu naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Definirala sem tudi termina knjižni in neknjižni jezik ter pojasnila delitev na zborni in knjižno pogovorni jezik, pokrajinski pogovorni jezik, narečja in interesne govorice.
Keywords: didaktična načela, načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev, knjižni in neknjižni jezik, narečja, interesne govorice, okoliščine sporazumevanja.
Published: 01.08.2016; Views: 427; Downloads: 49
.pdf Full text (2,43 MB)

30.
Raba socialnih zvrsti jezika med učitelji in učenci v zadnjem triletju izbrane osnovne šole
Mojca Ilić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Obvravnava socialnih zvrsti jezika,pomen in vloga narečja,predvsem prleškega,opredelitev nalog in ciljev pouka slovenskega jezika.Empirični del zajema obravnavo problematike rabe različnih socialnih zvrsti jezika med učitelji in učenci.
Keywords: učenec, učitelj, socialne zvrsti jezika, narečja
Published: 30.09.2016; Views: 432; Downloads: 45
.pdf Full text (1,34 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica