1. Vključenost naravoslovnih vsebin 5. razreda osnovne šole v aktivnosti dela centrov šolskih in obšolskih dejavnosti na področju severovzhodne Slovenije : magistrsko deloAnne-Marie Gregorec, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Vključenost naravoslovnih vsebin 5. razreda osnovne šole v aktivnosti dela centrov šolskih in obšolskih dejavnosti na področju severovzhodne Slovenije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema štiri sklope, in sicer pedagoško-didaktični sklop, šola v naravi, center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) ter geografski sklop. V empiričnem delu smo analizirali cilje in intervjuje posameznih vključenih domov. Predstavili smo rezultate raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo standardiziranega intervjuja. Raziskava je bila narejena na vzorcu štirih učiteljic iz CŠOD OE Murska Sobota, CŠOD OE Planinka, CŠOD OE Gorenje in CŠOD OE Štrk. Vsi domovi na področju severovzhodne Slovenije niso želeli sodelovati. Z raziskavo smo dobili vpogled, kaj posamezni domovi v severovzhodnem delu Slovenije ponujajo učencem 5. razreda na naravoslovnem področju in kakšna je zastopanost le-teh vsebin. Pri tem smo navedli nekaj sugestivnih nasvetov za ustvarjanje še kvalitetnejšega naravoslovnega pouka v CŠOD-jih, ki so sodelovali v raziskavi. Ugotovili smo, da je zastopanost naravoslovnih vsebin v vključenih domovih precejšnja. Ponujajo naravoslovne vsebine, ki stremijo k izkustvenemu učenju in se izvajajo zunaj učilnice. Ugotovili smo, da sta pouk zunaj učilnice in povezovanje teorije s prakso pomembna tudi intervjuvanim učiteljicam, seveda pa še obstajajo možnosti za izboljšavo in posodobitve CŠOD-jev, nekaj smo jih tudi navedli.
Keywords: šola v naravi, CŠOD, naravoslovne vsebine, izkustveno učenje, osnovna šola
Published in DKUM: 13.06.2024; Views: 137; Downloads: 24
 Full text (2,68 MB) |
2. Spodbujanje aktivnosti učencev pri naravoslovnih vsebinah v 2. razredu s pomočjo terapevtskega psa : magistrsko deloMaša Lipovec, 2023, master's thesis Abstract: V zadnjem obdobju se veliko govori o izkustvenem učenju in gozdni pedagogiki, ki pripomoreta k pridobivanju več izkušenj otrok in učencev. Dodano vrednost pa lahko prinesejo tudi izkušnje s srečanjem s terapevtskim psom, ki sodeluje pri pouku.
V magistrskem delu smo se osredotočili na pripravo naravoslovnih aktivnosti pri predmetu spoznavanje okolja v 2. razredu, v katere sta aktivno vključena terapevtski pes in njegov vodnik, ter na samo izvedbo teh aktivnosti. Po opravljenih aktivnostih so učenci zapisali svoje misli, starše učencev pa smo povabili k reševanju anketnega vprašalnika o njihovem pogledu na poučevanje s terapevtskim psom.
V raziskavi je sodelovalo 25 učencev, ki obiskujejo 2. razred Osnovne šole Pod goro Slovenske Konjice. Z raziskavo smo poskušali spodbuditi učence k večji motiviranosti za sodelovanje pri urah spoznavanja okolja. Hkrati pa smo poskušali predstaviti psa kot motivatorja, dobrega poslušalca in predvsem prijatelja učencem.
Učenci so se vsake ure spoznavanja okolja, pri kateri je sodelovala terapevtska psička, zelo veselili. Čeprav je v prvih učnih urah nekaj učenk pokazalo strah pred psom, se je v naslednjih izvedenih urah izkazalo, da je bil odveč. V zadnjih učnih urah so prav vsi učenci z veseljem sodelovali s psičko, skupaj z njo so izvajali različne aktivnosti, najraje pa so psičko nagradili za njeno pomoč pri učnih urah spoznavanja okolja.
Tudi starši učencev so izrazili zadovoljstvo z drugače izpeljanim poukom. Izkazalo se je, da so bili vsi starši zadovoljni z načinom dela, ko je pri urah spoznavanja okolja sodeloval terapevtski par. Ob začetku izvedbe pouka s terapevtskim parom je nekaj staršev navedlo, da je otroke psa strah, ob zaključku pa so bili veseli, saj so se otroci s psom spoprijateljili. Starši si želijo, da bi se takšen način poučevanja izvajal pogosteje, da bi bil terapevtski par v razredu prisoten vsaj enkrat tedensko.
Keywords: Terapevtski pes, vodnik, spoznavanje okolja, naravoslovne vsebine, šola.
Published in DKUM: 01.09.2023; Views: 444; Downloads: 89
Full text (17,08 MB) |
3. Pouk izven učilnice pri naravoslovnih vsebinah v 5. razredu osnovnih šol na Dravskem polju : magistrsko deloDenise Urbanija, 2023, master's thesis Abstract: Pouk izven učilnice je spoznavanje življenjskega okolja, v katerem lahko otrok s svojo domišljijo ustvari podobo okolja v katerem živi, se razvija in pridobiva svoja znanja. Otrokovo raziskovanje pri pouku izven učilnice združuje igro, zagotavlja znanja in samostojno kritično razmišljanje o določeni nalogi. Pri pouku izven učilnice se povečajo otrokova motivacija, radovednost in aktivno sodelovanje. Učitelji se lahko pri izvedbi pouka odločijo za več lokacij, kjer otrokom predstavijo snov na zanimivejši in bolj pristen način. Pouk izven učilnice je vse pogostejši v osnovnih šolah, tako pri nas kot tudi v tujini.
V teoretičnem delu smo predstavili pouk izven učilnice in njegove lastnosti ter predstavili povezanost med poukom izven učilnice in učnim načrtom naravoslovje in tehnika.
V empiričnem delu smo primerjali odgovore učiteljev in učencev na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da učiteljice vse pogosteje izvajajo pouk izven učilnice, saj narava nudi veliko možnosti drugačnega doživljanja učenja in poučevanja. Tudi pri odgovorih učencev se je pokazalo, da z veseljem sodelujejo pri pouku izven učilnice, saj so mnenja, da so bolj sproščeni, si bolje zapomnijo učno snov, se več družijo s svojimi vrstniki in razvijajo socialne veščine.
V praktičnem delu smo predstavili primere naravoslovnih dejavnosti za osnovne šole, ki so sodelovale v naši magistrski nalogi.
Keywords: pouk izven učilnice, Dravsko polje, naravoslovne vsebine, 5. razred
Published in DKUM: 31.08.2023; Views: 438; Downloads: 38
Full text (5,44 MB) |
4. Spoznavanje letnih časov in naravnih pojavov skozi gledališke dejavnostiKatja Janžič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje letnih časov in naravnih pojavov skozi gledališke dejavnosti je praktično diplomsko delo.
Namen diplomskega dela je vključiti in generirati spekter različnih gledaliških iger v drugem starostnem obdobju, izvesti, evalvirati in reflektirati dejavnosti. Opazovati vpliv gledaliških dejavnosti na otrokov kognitivni, motorični in socialno-čustveni razvoj.
Osnova dejavnosti je začrtana na segmentu igre. Nadgradnja tega so gledališke igre. Otroke usmerijo v izkustvo določene situacije in ob tem doživijo novo spoznanje. Ponujene vsebine otroku omogočajo možnost celostnega razvoja. Vplivajo na otrokove miselne procese, način mišljenja, spodbujajo otrokovo motorično odzivnost, kreativnost, domišljijo, doživljanje in socialno interakcijo. Spoznavajo pojem sodelovanje v interakciji z drugimi, ob vsem tem doživljajo občutek ugodja, sproščenosti in sprejetosti. To je ključ za otrokovo dobro počutje, delovanje in njegov konstruktiven, nadaljnji razvoj. Kot dodano vrednost h gledališkim dejavnostim smo vpeli tudi področje narave. Smotrno smo se odločili, da otrokom predamo znanje in vplivamo na razumevanje njene spremenljivosti ter pojavov, ki jih zasledimo. Vso to znanje smo preoblikovali in zapisali v skrbno načrtovane priprave.
Povzamemo, da smo z dejavnostmi uresničili zastavljene cilje, jih celostno spoznali, doživeli, izrazili, evalvirali in realizirali.
Keywords: igra, gledališka igra, kreativna dramska vzgoja, otrok in njegov razvoj, naravoslovne vsebine, vzgojitelj
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 643; Downloads: 37
Full text (3,00 MB) |
