1. Pomen izkušnje predšolskih otrok na Velikonočni dogodivščini v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru : diplomsko deloNika Erjavec, 2023, undergraduate thesis Abstract: Naravno okolje predstavlja za otroke izziv, saj vselej ponuja nove možnosti raziskovanja, ki od otroka zahtevajo, da je kognitivno in motorično dejaven, a hkrati s svojo skrivnostnostjo narava buri njegovo domišljijo in v njem vzbuja radovednost, ki lahko kasneje privede do ljubezni do narave. V mestnih središčih je zmeraj manj naravnih površin, zato so ena izmed bolj priljubljenih destinacij za izlete različna naravna okolja – eno izmed takih okolij je botanični vrt, ki poleg sprostitve ponuja še različne možnosti pridobivanja novega znanja. Vse več botaničnih vrtov organizira različne dejavnosti in oglede za otroke, pri katerih usposobljeni pedagoški delavci pozornost otrok usmerjajo v naravo in vse, kar ponuja. Tako je bil zastavljen tudi dogodek Velikonočna dogodivščina v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, na katerem so otroci iz vaškega in mestnega okolja na novo spoznavali ali zgolj prepoznavali rastline, ki sestavljajo tradicionalni velikonočni presmec. Po koncu dogodka smo s starši in z otroki izvedli ustne intervjuje. Največ otrok je uspešno poimenovalo zgolj eno rastlino iz presmeca in več kot polovica manj po dve ali tri. Vse rastline iz presmeca je poznala več kot polovica staršev, največkrat omenjeni na novo prepoznani rastlini sta bili klek in spomladanska resa. Mnenja staršev o izvedenem dogodku so bila v veliki večini pozitivna – navajali so predvsem, da jim je bil dogodek všeč, zanimiv za otroke in poučen.
Keywords: Naravoslovje, učenje, naravno okolje, naravoslovne dejavnosti, botanični vrt
Published in DKUM: 23.06.2023; Views: 621; Downloads: 87
 Full text (1,19 MB) |
2. Izvajanje naravoslovnih dejavnosti izven igralnice v Vrtcih Murska Sobota : diplomsko deloŠpela Bencik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Izvajanje naravoslovnih dejavnosti izven igralnice v Vrtcih Murska Sobota je raziskati, kako pogosto izvajajo vzgojitelji Vrtca Murska Sobota naravoslovne dejavnosti izven igralnice ter, če jih sam letni čas in vreme omejuje pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti zunaj. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali naravoslovje kot področje Kurikuluma za vrtce, učenje izven učilnice, izkustveno učenje, gozdno pedagogiko, vpliv izvajanja dejavnosti zunaj na različna otrokova področja razvoja. Prav tako smo opisali Mursko Soboto, njene naravne značilno in Vrtec Murska Sobota. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anketiranja vzgojiteljev Vrtca Murska Sobota. Za raziskavo smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. Rezultate smo predstavili v obliki tabel in grafov, na koncu smo jih tudi interpretirali. Ugotovili smo, da vzgojitelje letni čas in vreme ne omejuje pri izvajanju dejavnosti izven igralnice. Vzgojitelji dejavnosti največkrat izvajajo na igrišču vrtca in v parku. Naravoslovne dejavnosti izven igralnice izvajajo v povprečju dvakrat na mesec.
Keywords: učenje izven učilnice, izkustveno učenje, narava, naravoslovne dejavnosti
Published in DKUM: 02.06.2022; Views: 886; Downloads: 84
Full text (1,23 MB) |
3. Opremljenost štajerskih vrtcev za naravoslovne dejavnosti izven igralnic : diplomsko deloTjaša Ramšak, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Opremljenost štajerskih vrtcev za naravoslovne dejavnosti izven igralnic smo želeli raziskati opremljenost štajerskih vrtcev s pripomočki in orodji za naravoslovne dejavnosti, ter kaj imajo vrtci v bližji okolici na voljo, kar lahko uporabijo pri naravoslovnih dejavnostih. Diplomsko delo sestavlja teoretični in empirični del. V teoretičnem delu najprej predstavimo kaj je naravoslovje, področje narave v Kurikulumu za vrtce, naravoslovne dejavnosti zunaj igralnice in opremljenost vrtcev (igrala). V empiričnem delu diplomske naloge pa smo s pomočjo deskriptivne metode na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije anketirali 100 vzgojiteljev iz različnih vrtcev na Štajerskem, kako opremljeni so njihovi vrtci za naravoslovne dejavnosti, ki jih izvajajo zunaj. S pomočjo deskriptivne statistike smo ugotovili, da imajo vzgojitelji iz štajerskih vrtcev na voljo večino pripomočkov, ki smo jih navedli v anketi, prav tako imajo v bližnji okolici vrtca v večini na voljo okolje, v katerem lahko izvajajo naravoslovne dejavnosti, ter da vzgojitelji iz štajerskih vrtcev menijo, da je za dejavnosti bolj pomemben nestrukturiran kot strukturiran material.
Keywords: narava, štajerski vrtci, naravoslovne dejavnosti, pripomočki in orodja
Published in DKUM: 14.01.2022; Views: 759; Downloads: 74
Full text (1,50 MB) |
4. Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcuUrša Lopič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo z naslovom Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu je teoretične narave s praktičnimi primeri spontanih in načrtovanih fizikalnih dejavnosti iz vsakdanjega življenja in dela vzgojiteljice v skupini predšolskih otrok v vrtcu. Namen zaključnega dela je bil raziskati možnosti razvoja naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju z različnimi spontanimi in spodbujenimi aktivnostmi. Posebno pozornost smo namenili fizikalnim dejavnostim in skozi študij literature poglobili znanje na tem področju in na podlagi praktičnih primerov približali načine za načrtovanje fizikalnih dejavnosti v vrtcu na podlagi spontanega raziskovanja s področja naravoslovja in fizike. Podrobneje smo preučili in predstavili razvoj otrokovih kompetenc, sposobnosti in pridobivanja znanja na področju naravoslovja, ki se krepi ob naravoslovnih dejavnostih in je zanj zelo pomembno, da se začne že v otroštvu.
Keywords: Naravoslovje, otroci, predšolsko obdobje, fizikalne dejavnosti, eksperimentiranje, naravoslovne kompetence, vrtec, spontane dejavnosti, načrtovane dejavnosti.
Published in DKUM: 02.08.2021; Views: 1433; Downloads: 151
Full text (1023,28 KB) |
5. Skrb za varno delo v vrtcu ob izvajanju naravoslovnih dejavnostiKatja Stoklas, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo Skrb za varno delo v vrtcu ob izvajanju naravoslovnih dejavnosti sestavljata dve zaključeni celoti, ki pa se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta – teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljeno vzgojno področje Narava in naravoslovne dejavnosti v vrtcu. Opredeljene so poškodbe in nesreče, ki ob naravoslovnih dejavnostih lahko nastanejo. Opisana je vloga otroka in odraslih pri skrbi za varnost ter podane smernice ravnanja, če do nesreč pride. Pridana je analiza Kurikuluma za vrtce (1999) s stališča poškodb in nesreč, kjer je ugotovljeno, da operativnih izhodišč ravnanja ni. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave na vzorcu vzgojiteljic Vrtca Sonček pri OŠ Videm (N=6) o raziskovalnem problemu. Ugotovljeno je,da pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti lahko pride do nesreče, nekatere vzgojiteljice imajo s tem tudi izkušnje, čeprav se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi poškodbe in nesreče preprečile ter varnosti že pri načrtovanju dejavnosti posvetile dovolj pozornosti. So mnenja, da je izobraževanje v tej smeri zelo pomembno in bi se ga tudi same udeležile. Svojo pripravljenost za ukrepanje ocenjujejo kot dobro, pojasnijo, da za varnost otrok poskrbijo, kolikor je le mogoče, in sicer s skrbnim načrtovanjem, preverjanjem pripomočkov in lokacije. Otroku bi pomagale pri vsaki poškodbi.
Keywords: vzgojno področje Narava, naravoslovne dejavnosti, poškodbe in nesreče, znanje vzgojiteljic, ravnanje vzgojiteljic
Published in DKUM: 12.03.2019; Views: 1084; Downloads: 88
Full text (389,65 KB) |
6. NARAVOSLOVNI KOTIČKI V VRTCUJanja Fink, 2015, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Naravoslovni kotički v vrtcu je oblikovati, zasnovati, dejansko postaviti in pripraviti naravoslovni kotiček, kjer so otrokom na voljo naravni materiali, razni pripomočki, ki omogočajo odkrivanje in spoznavanje okolja, ki nas obdaja. Doseči želimo, da bi naravoslovni kotiček postal stalni in da bi se otroci v le-tem aktivno vključevali, samostojno in ob tem tudi lastno raziskovali, saj so naravoslovne teme najprimernejše za raziskovanje v zgodnjem otroštvu.
Teoretični del predstavlja pomen naravoslovja v predšolskem obdobju, potek raziskovalnega dela, vlogo vzgojitelja in otroka pri raziskovalnem delu, pomen naravoslovno-raziskovalnega kotička. Rdečo nit v celotnem delu pa predstavlja pomen naravoslovja v zgodnjem otroštvu in samostojno raziskovanje otrok v naravoslovnem kotičku.
V praktičnem delu je z raznolikimi dejavnostmi predstavljen naravoslovni kotiček, ki je zasnovan s ciljem, da otroci samostojno raziskujejo in da pri tem ohranjamo otrokovo radovednost in oblikujemo sposobnost za samostojno reševanje problemov. Naravoslovni kotiček predstavlja samostojno raziskovanje in eksperimentiranje. Kotiček je razdeljen na dva dela: stalni (razni pripomočki in kemijski pribor) in variabilni del (poličke, kjer jih vsaki dan pričaka nekaj drugega za raziskovanje), in sicer kot temeljni pripomoček za izvedbo empiričnega dela diplomskega dela. Rezultati dejavnosti so podani opisno s sprotnim pisanjem dnevnih evalvacij ob izvajanju aktivnosti v kotičku.
Keywords: naravoslovje v predšolskem obdobju, raziskovanje predšolskega otroka, raziskovalni pristop, naravoslovno-raziskovalni kotiček, naravoslovne dejavnosti.
Published in DKUM: 27.10.2015; Views: 4637; Downloads: 976
Full text (12,36 MB) |
7. Vzpostavitev programa naravoslovnega izobraževanja v Vili Mayer, ŠoštanjŠpela Sovič, 2015, master's thesis Abstract: V učnih načrtih za osnovne šole je predpisano število ur/dni dejavnosti. Te dneve delimo v 4 skupine: naravoslovni dnevi, športni dnevi, tehniški dnevi in kulturni dnevi. V Šoštanju v Vili Mayer smo želeli vzpostaviti naravoslovno pedagoški program za osnovno šolo. S tem smo poleg že ponujenih kulturnih in družboslovnih dni povečali ponudbo ter pripravili nekaj zanimivega, poučnega in koristnega za učence.
Pripravili smo več delavnic zasnovanih na z učnimi načrti predpisanih ciljih predmetov - Spoznavanje okolja, Naravoslovje 6 in 7, Kemija in Biologija. Raziskavo smo izvedli tako, da smo pripravili en naravoslovni dan in dve delavnici. Učencem smo pripravili delovne liste, ki smo jih analizirali s stališča kakovosti pridobljenega znanja. Ugotovili smo, da so učenci bolje reševali delovni list v tisti delavnici, ki so jo obiskali najprej. Kasneje pa sklepamo, da je najbrž padala koncentracija in so delovni list reševali manj zbrano. Kljub temu pa so bili listi v večini rešeni pravilno in dosledno. Z evalvacijskimi listi, ki so jih učenci rešili ob koncu izpeljanega naravoslovnega dne, smo pridobili podatke, kakšen je njihov odnos do učenja zunaj šolskega razreda. Ugotovili smo, da učenje zunaj šolskega razreda učence zanima, jih veseli, jim je zanimivo, ga ne prezirajo in jih ne žalosti. Prav tako smo za mnenje povprašali še učitelje spremljevalce. Z izvedenim naravoslovnim dnem so bili zadovoljni, delavnice so bile razumljive za učence, zanimive in imele so ustrezno didaktično izvedbo. Delavnice bomo tržili v prihodnje še naprej. Z novim šolskim letom bomo povečali ponudbo in pripravili še nekaj vsebin, ki so atraktivne za šole ter hkrati promovirajo Vilo Mayer in jo predstavljajo širši okolici.
Keywords: Dan dejavnosti, naravoslovni dan, naravoslovne delavnice, učenje zunaj razreda, Vila Mayer
Published in DKUM: 06.10.2015; Views: 1830; Downloads: 184
Full text (3,78 MB) |
8. NARAVOSLOVNE DEJAVNOSTI OB BUKOVNIŠKEM JEZERUSanja Rous, 2014, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti načrtovano gozdno učno pot za predšolske otroke na Bukovniškem jezeru s posameznimi izbranimi naravoslovnimi dejavnostmi, preko katerih si otroci razvijajo določene sposobnosti in spretnosti.
V teoretičnem delu so podrobneje opisane značilnosti Bukovniškega jezera z okolico, na katerem se izvaja načrtovana gozdna učna pot. Predstavljen je pomen gozdnih učnih poti in opisana učna pot na Bukovnici. Podrobneje smo predstavili in opisali zgodnje raziskovanje v predšolskem obdobju ter vlogo vzgojitelja pri raziskovanju.
V empiričnem delu smo načrtovano gozdno učno pot razdelili na sedem različnih enodnevnih projektov, preko katerih se otroci ob različnih čutilih srečajo z drevesi, rastlinami, živalmi, prstjo in vodo ob Bukovniškem jezeru. Načrtovane projekte smo poimenovali po barvnih poteh in so slikovno prikazane na zemljevidu.
Del diplomske naloge je praktičen. Praktičen del je zasnovan in izveden v obliki enodnevnega projekta, imenovanega »Rumena pot«, in temelji na raziskovalnem delu otrok v okolici Bukovniškega jezera. Rezultati so predstavljeni kvalitativno – z opazovanjem.
Keywords: Bukovniško jezero, gozdna učna pot, naravoslovne dejavnosti, raziskovalno delo, raziskovalni problem, predšolski otrok
Published in DKUM: 09.12.2014; Views: 1887; Downloads: 349
Full text (1,75 MB) |
9. NAČRTOVANJE RAZISKAV TALNIH TRAVNIŠKIH ŽIVALI ZA PREDŠOLSKE OTROKE NA GORIČKEMKatja Balažic, 2011, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je na osnovi raziskav talnih živali na travniku načrtovati take naravoslovne dejavnosti, ki bi jih lahko izvedli predšolski otroci. Raziskovalno delo je potekalo v Rogašovcih na Goričkem, na izbranem območju z apnenčasto matično podlago. Nastavljali smo mrtvolovne talne pasti ter z lovilnico lovili živali na rastlinah. Nabrane organizme smo določili in na tak način pridobili osnovne podatke o talnih organizmih in organizmih na rastlinah. Na osnovi teh raziskav smo najprej priredili metode izlova živali, in sicer tako, da bi jih lahko izvajali otroci, ne da bi pri tem škodovali organizmom, nato pa načrtovali dejavnosti, primerne za predšolske otroke, stare od 3–5 let. Otroci se bodo tako seznanili z nekaterimi metodami dela v naravoslovju in pridobili neposredne izkušnje o organizmih v okolju ter njihovih bivališčih. Načrtovane metode in naravoslovne dejavnosti v okolici vrtca bodo otrokom približali organizme v prsti in na rastlinah.
Keywords: naravoslovne dejavnosti za otroke, Goričko, žuželke in drugi nevretenčarji
Published in DKUM: 18.07.2011; Views: 4301; Downloads: 275
Full text (1,51 MB) |
10. POMEN UČNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV PRI IZVEDBI LETNE ŠOLE V NARAVILaura Fošnarič, 2010, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo na prvih straneh predstavlja teoretični del, ki je osredotočen na naravoslovni sklop, kjer opisujemo naravoslovje ter šolo v naravi. Temu sledi pedagoško-didaktični sklop, kjer podrobneje govorimo o poučevanju v šoli v naravi, izpostavimo učna sredstva in pripomočke, priporočene s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ter predstavimo možno izbiro vsebin, ki jih lahko izvajamo v poletni šoli v naravi.
V empiričnem delu ugotavljamo, kakšno mnenje in izkušnje imajo učitelji o učenju in poučevanju v šoli v naravi ter o pomenu in uporabi učnih sredstev in pripomočkov v letni šoli v naravi.
V praktičnem delu opisujemo model že izpeljane šole v naravi v Ankaranu, katere sem se udeležila skupaj s petimi razredi Osnovne šole Martin Kores Podlehnik. Kot spremljevalka sem v šoli v naravi prisostvovala pri vseh dejavnostih, naravoslovne vsebine pa sem izvajala sama. Na podlagi opazovane šole v naravi in načrtovanja naravoslovnih dejavnosti je v diplomskem delu predstavljen še model tedenskega urnika izvedbe pouka naravoslovja v šoli v naravi ob morju. Primerno izbrane dejavnosti, učila in izkušnja sama, ki povzroči presenečenje in čudenje, lahko na prijeten in nevsiljiv način močno skrajšajo učenje in povečajo količino in kvaliteto pridobljenega znanja, s katerim širimo učenčeva obzorja.
Keywords: Ključne besede: šola v naravi, naravoslovje, učna sredstva in pripomočki, naravoslovne dejavnosti, razredna stopnja.
Published in DKUM: 04.11.2010; Views: 3756; Downloads: 490
Full text (7,89 MB) |
