1. Izvedba naravoslovnih aktivnosti na gozdni učni poti Mrtvice reke Mure za 4. in 5. razred osnovne šole : magistrsko deloLara Jelen, 2023, master's thesis Abstract: Izkustveno učenje je pri naravoslovnih vsebinah smiselno, saj gre za učenje v neposrednem okolju, učenci pa si najbolj zapomnijo tisto, kar naredijo sami. Da bo pouk izven učilnice uspešen, se je potrebno nanj pripraviti in ga načrtovati. V magistrski nalogi smo najprej preverili predznanje učencev o poznavanju vsebin, ki so vezane na gozdno učno pot Mrtvice reke Mure. Glavni namen magistrske naloge je bil na podlagi rezultatov testa oblikovati aktivnosti za to določeno učno pot, s katerimi učenci pridobijo znanje in jih lahko učitelji uporabijo pri izvedbi naravoslovnega dne ali pouka izven učilnice v 4. in 5. razredu osnovne šole. Test predznanja smo opravili v 4. in 5. razredu na OŠ Veržej, kjer je skupen vzorec sestavljalo 24 učencev, in sicer 15 učencev v 4. razredu in 9 učencev v 5. razredu. Podatke smo analizirali in interpretirali s pomočjo računalniških programov Excel in Jamovi. Ugotovili smo, da učencem primanjkuje osnovnega znanja na področju vode v naravi in rastlinah, onesnaževanja, najpogostejših rastlinskih in živalskih vrst na tem območju, delovanja prehranjevalnih verig in sestave prsti. Iz tega smo oblikovali aktivnosti za dotično učno pot in pripadajoče delovne liste s pomočjo spletnega programa Canva. Gozdna učna pot že v osnovi sestoji iz štirih postaj, ki smo jih nadgradili z oblikovanimi aktivnostmi. Za praktično izvedbo smo zbrali 10 učencev 4. razreda, ki so bili pripravljeni sodelovati. Z njimi smo se sprehodili po gozdni učni poti, ob tem pa so učenci izvajali aktivnosti. Ob koncu smo z učenci izvedli kratke intervjuje z namenom preveriti pridobljeno znanje. Na podlagi dobljenih odgovorov smo oblikovali zaključek, da so aktivnosti doprinesle k učinkovitejšemu usvajanju učnih vsebin. Keywords: izkustveno učenje, učenje izven učilnice, gozdna učna pot, naravoslovne aktivnosti, 4. in 5. razred osnovne šole Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 295; Downloads: 83
Full text (15,98 MB) |
2. Izkoriščanje okoljskih danosti za izvedbo naravoslovnih aktivnosti pri delu v oddelku podaljšanega bivanja v okolici OŠ Karla Destovnika Kajuha ŠoštanjKsenija Praznik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga z naslovom Izkoriščanje okoljskih danosti za izvedbo naravoslovnih aktivnosti pri delu v oddelku podaljšanega bivanja v okolici OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega dela, ki zajema pedagoški, psihološki in geografski sklop ter empiričnega dela. Oba dela se med seboj povezujeta in nadgrajujeta.
V teoretičnem delu smo podrobneje opisali različne oblike varstva učencev v devetletni osnovni šoli, poudarek smo dali oddelku podaljšanega bivanja, njegovim dejavnostim in ciljem. Predstavili smo predmet spoznavanja okolja in njegove vzgojno-izobraževalne cilje. Poglobili smo se v učiteljevo delo v oddelku podaljšanega bivanja in učencem, ki prostovoljno pristopijo vanj. V geografskem sklopu smo podrobneje predstavili zgodovino šolstva v Šoštanju ter celotno mesto Šoštanj.
V empiričnem delu smo interpretirali opravljen intervju z vodjo oddelka podaljšanega bivanja, go. Heleno Urh, na Osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, intervju smo interpretirali kot čistopis s podkrepitvijo uradnih podatkov s spletne strani osnovne šole.
V intervjuju smo se poglobili predvsem v dve dejavnosti podaljšanega bivanja, sprostitveno dejavnost in dejavnost ustvarjalnega preživljanja prostega časa. S pomočjo le-tega smo hoteli ugotoviti, ali učenci in učitelji v oddelku podaljšanega bivanja izkoriščajo naravne danosti mesta Šoštanj za izvedbo naravoslovnih aktivnosti. Zastavili smo si štiri hipoteze, med njimi smo eno ovrgli, ostale pa potrdili. Na podlagi analize intervjuja smo ugotovili, da podaljšano bivanje na osnovni šoli poteka organizirano, učitelji podaljšanega bivanja upoštevajo in uresničujejo vse cilje dejavnosti, mesto Šoštanj ima dovolj primernih objektov in prostorov za izvedbo naravoslovnih aktivnosti, vendar pa jih učitelji in učenci na omenjeni osnovni šoli ne izkoriščajo dovolj oziroma učitelji podaljšanega bivanja učencem ne ponujajo primernih naravoslovnih aktivnosti, ki bi jih lahko izvajali zunaj šole. Keywords: podaljšano bivanje, razredna stopnja, osnovna šola, naravoslovne aktivnosti, Šoštanj, intervju Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 1265; Downloads: 347
Full text (1,36 MB) |
3. NAČRTOVANJE RAZISKAV TALNIH ŽIVALI ZA VRTČEVSKE OTROKE NA GORIČKEMJasmina Kranjec, 2009, undergraduate thesis Abstract: Vrtčevski otroci preživijo precej časa v prostorih vrtca, kjer so jim ponujene različne dejavnosti. Mnoge dejavnosti, tudi take, ki bi se lahko izvajale na prostem v ožji ali širši okolici vrtca, se dogajajo v prostoru. Med temi je tudi naravoslovna tematika, kjer je pomembno, da otroku ponudimo neposreden stik z okoljem.
Moje diplomsko delo je zasnovano na terenskih raziskavah možnosti, kaj bi lahko delali z vrtčevskimi otroki v naravi. V Rogaševcih na Goričkem sem praktično preverila možnosti za takšno delo. Na izbranem območju z apnenčasto matično podlago sem nastavljala talne pasti ter živali, ki živijo na rastlinah, lovila tudi z lovilnico (s kečerjem). Na podlagi teh raziskav in boljšega poznavanja žuželk in drugih majhnih živali sem načrtovala naravoslovne aktivnosti v vrtcu za predšolske otroke stare od 3—6 let. Posebno pozornost v nalogi sem namenila stiku otrok z živimi organizmi. Otroku moramo omogočiti lastno raziskovanje in eksperimentiranje, saj so lastne dejavnosti ena izmed najboljših možnosti za neposredno in pristno spoznavanje okolja.
Keywords: aktivnosti otrok v naravi, Goričko, naravoslovne dejavnosti, žuželke in drugi nevretenčarji Published in DKUM: 08.07.2009; Views: 2812; Downloads: 260
Full text (1,01 MB) |