| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije
Rosvita Pliberšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bila glavna tema - funkcionalizacija vlaken z naravnimi učinkovinami za medicinske aplikacije. Naravne učinkovine - razne rastline, zelišča, so že od nekdaj del medicine in zdravljenja in se uporabljajo tudi danes. Pravzaprav se uporabljajo vedno pogosteje, saj je bilo dokazano, da jih odlikujejo razne dobre lastnosti, kot so protimikrobnost, antioksidativnost itd., ki pripomorejo k zdravljenju ran ali drugim boleznim ter bolezenskim stanjem. Zato sem v tej diplomski nalogi izbrala nam znane naravne učinkovine, katerih lastnosti so več ali manj že raziskane. Med najbolj raziskano naravno učinkovino seveda spada hitozan, ki ga pridelujemo iz hitina, ter olje CBD in kapsule CBD oziroma glavna učinkovina le-tega, kanabinoid. Ostale uporabljene rastline, iz katerih pridobivamo naravno učinkovino v obliki olja ali ekstrakta, pa so še bile rožmarin, šentjanževka, timijan in ognjič. Te naravne učinkovine sem med seboj primerjala, glede na preizkušene metode za protimikrobnost in antioksidativnost. S pomočjo gravimetrične metode pa sem dokazovala samo funkcionalizacijo izbranih celuloznih vzorcev, in sicer koliko apreture se je nasploh navzelo ter kako je to vplivalo na naslednje pridobljene rezultate.
Keywords: naravne učinkovine, agensi, medicinske tekstilije, funkcionalizacija, vlakna, celuloza, celulozna vlakna, hitozanovi nanodelci, ekstrakt, olje
Published: 18.09.2020; Views: 212; Downloads: 28
.pdf Full text (602,28 KB)

2.
Primerjava učinkov naravnih polifenolov z učinki akarboze in placeba na postprandialni nivo glukoze in inzulina v krvi
Jana Bremec, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Sladkorna bolezen (SB) je ena najpogostejših endokrinih presnovnih bolezni. Sodi v skupino presnovnih bolezni, katerih skupna značilnost je hiperglikemija. SB nastane zaradi pomanjkljivega izločanja inzulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja na ciljne celice in/ali obojega hkrati. Posledica je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Povezana je s številnimi akutnimi in kroničnimi zapleti. V zdravljenju SB se poleg spremembe življenjskega sloga uporabljajo številne učinkovine, nobena od le-teh pa ni brez neželenih učinkov. Velik izziv pri iskanju tako imenovanega »idealnega zdravila« predstavlja težnja po doseganju optimalne učinkovitosti zdravila in zmanjšanju tveganja za pojav neželenih učinkov le-tega na najnižjo možno raven. Naraščajo potrebe po uporabi dopolnilnih zdravljenj, vključno s funkcionalno hrano in nutracevtiki. Potrjeno je, da imajo ugodne učinke pri zdravljenju SB mnoge rastline, pri katerih domnevajo, da so ključne aktivne učinkovine polifenoli. Izvlečki iz lesa bele jelke (lat. Abies alba) vsebujejo številne farmakološko aktivne polifenole. Hipoglikemični učinki prehranskih polifenolnih učinkovin so povezani z inhibicijo α-amilaze v slini in trebušni slinavki ter α-glukozidaze v resicah tankega črevesja, s čimer zmanjšajo absorpcijo ogljikovih hidratov iz črevesja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali izvleček iz lesa bele jelke po zaužitju standardiziranega obroka zniža koncentraciji glukoze in inzulina v plazmi venske krvi in primerjati njegove učinke z učinki akarboze, izvlečkom kostanja in placeba. 31 zdravih preiskovancev je zaužilo 100 g belega kruha štirikrat zaporedoma (z enotedenskim zaporednim premorom) skupaj s kapsulo z izvlečkom lesa bele jelke, s kapsulo z izvlečkom kostanjevih polifenolov, s placebom ali z akarbozo (aktivna kontrola). Površino pod krivuljo časovnega poteka koncentracije glukoze v krvi (AUC) smo izračunali za vsakega prostovoljca in za vsak obrok posebej, uporabili smo inkrementno metodo. Glikemični indeks (GI) smo izračunali kot razmerje med AUC ob zaužitju obroka skupaj s testno snovjo in AUC ob zaužitju obroka skupaj s placebom. Srednje vrednosti GI so bile izračunane kot harmonična sredina. Za testiranje hipotez o razlikah smo uporabili parni t-test. Za mejo statistične značilnosti smo uporabili vrednost p < 0,05. Rezultati klinične raziskave na 31 zdravih prostovoljcih so pokazali, da izvleček lesa bele jelke, zaužit skupaj s standardiziranim obrokom, v povprečju zniža GI obroka za 35 %. Za toliko se zniža tudi postprandialna koncentracija glukoze v plazmi venske krvi, kar pomeni zmanjšanje dejavnika tveganja za razvoj mnogih bolezni, vključno s SB, srčno-žilnimi obolenji in nekaterimi vrstami raka. Izvleček lesa bele jelke verjetno tudi preprečuje preobremenjenost trebušne slinavke, saj zmanjša izločanje inzulina po obroku.
Keywords: postprandialna hiperglikemija, glukozidaza alfa, amilaza alfa, polifenoli, naravne učinkovine
Published: 17.05.2018; Views: 603; Downloads: 68
.pdf Full text (2,10 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica