| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu
Nina Šelih, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu je opisan gibalni razvoj otroka. Opisali smo faze in načela gibalnega razvoja. V nadaljevanju smo opisali naravne oblike gibanja, njihovo delitev ter predstavili različne primere le-teh. Opisali smo vlogo vzgojitelja ter predstavili dosedanje raziskave in ugotovitve. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima vzgojitelj pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu, cilj diplomskega dela pa je bil, da s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika ugotovimo količino izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcu in kakšen pomen predstavlja vzgojiteljem izvajanje le-teh. Empirični del diplomskega dela temelji na uporabi kavzalno neeksperimentalne metode. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo – anonimni anketni vprašalnik. Anonimni anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene vzgojitelje v Vrtcih občine Žalec. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni dlje časa, v svojem Letnem delovnem načrtu ne načrtujejo več različnih naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni manj časa, ter vzgojitelji, ki so v svojem prostem času več aktivni, se med načrtovanimi in vodenimi oblikami gibalno-športnih dejavnosti ne poslužujejo več naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so manj aktivni. Prav tako smo ugotovili, da pri načrtovanju teka v Letnem delovnem načrtu ni razlike glede na starostno skupino otrok, ki jo imajo vzgojitelji, ter da vzgojitelji, ki živijo na podeželju, naravnih oblik gibanja ne izvajajo večkrat kot vzgojitelji, ki živijo v mestu.
Keywords: predšolski otrok, gibalni razvoj otroka, naravne oblike gibanja, vloga vzgojitelja, gibalno-športne dejavnosti, količina izvajanja naravnih oblik gibanja
Published: 22.07.2021; Views: 253; Downloads: 73
.pdf Full text (1,05 MB)

2.
Analiza izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcih
Aleksandra Murat Milošič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Analiza izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje in otrokov razvoj, in sicer gibalni razvoj otroka in njegove gibalne sposobnosti ter pomen športnih dejavnosti za predšolske otroke. Predstavili smo tudi osnovne skupine naravnih oblik gibanja in jih podrobno opisali. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovanja in neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije mariborskih vrtcev. Kot raziskovalni instrument smo uporabili dva opazovalna lista, v katera je 55 študentov 12 tednov vpisovalo svoja opažanja na strnjeni praksi v 9 mariborskih vrtcih. Namen raziskave je bil predstaviti pomen in vlogo naravnih oblik gibanja v gibalnem razvoju predšolskega otroka, cilj pa ugotoviti, koliko se pojavljajo naravne oblike gibanja pri gibalnih/športnih dejavnostih v vrtcih in koliko pri dejavnostih ostalih področij kurikuluma. Ugotovili smo, da se naravne oblike gibanja v vrtcih pojavljajo v vseh starostnih skupinah, pri gibalnih/športnih dejavnostih so se največ izvajale naravne oblike hoje, najmanj pa naravne oblike gibanja vlečenja. Pri dejavnostih ostalih področjih kurikuluma so se prav tako največ pojavljala naravne oblike gibanja hoja, najmanj pa naravne oblike gibanja skoki v globino.
Keywords: naravne oblike gibanja, gibalne/športne dejavnosti v vrtcih, področja kurikuluma
Published: 05.02.2021; Views: 228; Downloads: 83
.pdf Full text (319,95 KB)

3.
Naravne oblike gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Špela Mestnik, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela, z naslovom Naravne oblike gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, je bil preučiti pomen naravnih oblik gibanja in pripraviti zglede učnih priprav za poučevanje naravnih oblik gibanja v 1., 2. in 3. razredu devetletne osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela sta opisana šport in športna vzgoja v šoli. Sledi predstavitev biološkega, čustvenega, socialnega in gibalnega razvoja otroka ter gibalnih sposobnosti. Gibalna aktivnost pozitivno vpliva na telesni, socialni in čustveni razvoj. V magistrskemu delu smo se osredotočili na naravne oblike gibanja, kamor prištevamo bazične gibalne strukture, in sicer tek, skok, met ... Poleg posameznih naravnih oblik gibanja so predstavljene tudi elementarne igre. Izbira igre, ki vključuje elementarne oblike človekovega gibanja, je pomembna, saj lahko z njo uresničujemo cilje vadbene enote. Praktični del temelji na učnih pripravah za hojo in tek, skoke, mete, dviganje in nošenje, plezanje in padce, plazenje in lazenje ter potiskanja in vlečenja. Aktivnosti v okviru učnih priprav so ciljno usmerjene, zabavne in raznovrstne. Učne priprave so zastavljene in napisane tako, da učenca metodično vodijo do usvojitve posameznih naravnih oblik gibanja, ob tem pa se zabavajo in razvijajo pozitiven odnos do športa. Med izdelanimi učnimi pripravami smo izpeljali naslednje tri: skoki, plezanje in padci ter plazenje in lazenje. Izvajane učne priprave smo ovrednotili s samoanalizo. Večina otrok je edine organizirane športne aktivnosti deležna v šolah, a kljub temu da se ta izvaja v celoti, ne zadovolji otrokovih potreb, zato je zelo pomembna kakovost. Vsebina magistrskega dela bo lahko v pomoč učiteljem razrednega pouka, ki bodo z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi pri otrocih razvijali spoznavne, gibalne in čustvene sposobnosti ter lastnosti. Prav tako zajema korekten nabor idej za smiselno poučevanje naravnih oblik, kjer učenci pridobivajo novo in nadgrajujejo že obstoječe znanje.
Keywords: prva triada, naravne oblike gibanja, gibalni razvoj otroka, gibalne sposobnosti, učne priprave
Published: 29.08.2019; Views: 1924; Downloads: 581
.pdf Full text (3,56 MB)

4.
VLOGA NARAVNIH OBLIK GIBANJA PRI ELEMENTARNI IGRI ROKOMETA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Irena Matasović, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vloga naravnih oblik gibanja pri elementarni igri rokometa v predšolskem obdobju je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu našega diplomskega dela smo raziskovali pomen in vlogo naravnih oblik gibanja in v kolikšni meri ta oblika gibanja vpliva na različne elementarne igre otrok v predšolskem obdobju. Pri naši raziskavi je bil poudarek predvsem na elementarnih igrah rokometa v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo z eksperimentalno metodo ugotavljali razlike motoričnih sposobnosti na neslučajnostnem vzorcu otrok iz konkretne populacije. Otroci eksperimentalne skupine so vključeni v vrtec Mavrica Trebnje. Otroci kontrolne skupine pa so vključeni v vrtec Mehurčki v Komendi. Pri testiranju je sodelovalo 28 otrok obeh spolov v starosti od dve do tri leta. Namen naše raziskave je bil na podlagi pedagoškega eksperimenta ugotoviti razliko v razvoju motoričnih sposobnosti ter razliko v sposobnosti manipuliranja z žogo med eksperimentalno in kontrolno skupino. Po zaključku testiranja smo s pomočjo deskriptivne statistike in t-testa za male neodvisne vzorce ugotovili, da so otroci eksperimentalne skupine na finalnem testu dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da lahko z izvajanjem različnih elementarnih iger z žogo in brez nje vplivamo na kasnejše vključevanje otrok v mini rokomet.
Keywords: predšolski otrok, naravne oblike gibanja, motorične sposobnosti, elementarne igre, motorični razvoj, elementarne igre rokometa, rokomet.
Published: 11.11.2016; Views: 1929; Downloads: 271
.pdf Full text (929,16 KB)

5.
POMEN NARAVNIH OBLIK GIBANJA ZA GIBALNI RAZVOJ OTROKA
Jasna Furman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Pomen naravnih oblik gibanja za gibalni razvoj otroka so opisani gibalni razvoj otroka, načela in faze gibalnega razvoja otroka ter razvojne stopnje gibalnih sposobnosti. V nadaljevanju so opisani posamezne naravne oblike gibanja in pomen elementarnih iger. Prav tako so v tem delu diplomske naloge opisani gibalne sposobnosti in pomen gibalnih dejavnosti otrok tako v družini kot tudi v vrtcu. Empirični del diplomskega dela temelji na uporabi kavzalno neeksperimentalne metode. Podatki so bili zbrani s kvantitativno metodo – analizo dokumentov Poročila terenskih vaj študentov študijskega programa Predšolska vzgoja. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, ali je v vrtcu posvečenega dovolj časa gibalno/športni aktivnosti otrok in ali so v zadostni meri izvajane posamezne naravne oblike gibanja. Ugotovljeno je bilo, da je le v manj kot polovici opazovanih vadbenih enot povprečni čas trajanja gibalnih/športnih dejavnosti znašal več kot 30 minut. Ugotovljeno je bilo tudi, da so v vseh vadbenih enotah pri posameznih vadbenih skupinah otrok prisotne vse naravne oblike gibanja: plazenja, lazenja, hoja, teki, padci, plezanja, skoki v višino, skoki v daljino, skoki v globino, potiskanja, vlečenja, dviganja, nošenja ter meti in lovljenja.
Keywords: naravne oblike gibanja, gibalni razvoj otroka, gibalne sposobnosti, gibalne dejavnosti v vrtcih, motorika predšolskega otroka
Published: 24.10.2016; Views: 5660; Downloads: 1905
.pdf Full text (935,99 KB)

6.
MOTORIČNI RAZVOJ OTROKA OD ROJSTVA DO SAMOSTOJNE HOJE
Martina Pajnkiher, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Motorični razvoj otroka od rojstva do samostojne hoje je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka, in sicer dejavnike, stopnje in hitrost gibalnega razvoja. Predstavili smo tudi negativno in pozitivno izkušenjsko okolje za otroka. Opisali smo naravne oblike gibanja, predvsem pa smo se osredotočili na hojo. Pri hoji smo predstavili pozitivne in negativne vzroke ter napake, ki jih delamo starši, ko učimo otroke hoditi. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 11 vprašanj. Vzorec je bil neslučajnostni. Anketirali smo 100 staršev, katerih otroci obiskujejo vrtec prvega starostnega obdobja. Naš cilj je bil predvsem ugotoviti, koliko časa povprečno potrebuje otrok od rojstva do samostojne hoje. Ugotovili smo, da večina otrok potrebuje 13 mesecev, da samostojno hodi, da v času do samostojne hoje ni razlike med spoloma, da otroci staršev, ki več časa dnevno posvetijo otrokom, ne shodijo prej kot otroci, ki jim starši posvetijo dnevno manj časa, in da starši nimajo največjega vpliva na otrokov motorični razvoj do samostojne hoje.
Keywords: gibalni razvoj, samostojna hoja, naravne oblike gibanja
Published: 24.10.2016; Views: 1886; Downloads: 439
.pdf Full text (784,86 KB)

7.
Razvoj motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobju
Francka Kunavar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Razvoj motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobju smo v teoretičnem delu predstavili potek gibalnega razvoja otrok v prvem starostnem obdobju, gibalne sposobnosti in gibalne dejavnosti ter pomen in uporabo elementarnih iger v tem obdobju. V empiričnem delu smo predstavili ugotovitve rezultatov raziskave, pridobljenih s pomočjo pedagoškega eksperimenta, ki je zajemal neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije, sestavljen iz eksperimentalne in kontrolne skupine otrok starih dve do tri leta. V obeh skupinah je bilo po 14 otrok. V eksperimentalni skupini smo v času med prvim testiranjem, ki je potekal oktobra 2015, in tretjim testiranjem, ki smo ga opravili maja 2016, tedensko izvajali načrtovano in strokovno vodeno gibalno dejavnost z namenom, da bi ugotovili, ali načrtovane gibalne dejavnosti vplivajo na motorični razvoj otrok v prvem starostnem obdobju. Uporabili smo kvantitativno tehniko zbiranja podatkov. V obeh skupinah smo izvedli tri testiranja motoričnih sposobnosti, pri čemer so otroci opravili šest testov, ki so zajemali ravnotežje, eksplozivno moč ter koordinacijo in hitrost. Pri postopku obdelave podatkov smo uporabili deskriptivno statistiko in multivariatno analizo, in sicer t-test za neodvisne vzorce, katerega izid nam je pokazal, da razlika med eksperimentalno in kontrolno skupino na inicialnem testiranju ni statistično značilna (p=0,434), razlika med skupinama na finalnem testiranju pa je statistično značilna (p=0,000). Zaključujemo, da z organizirano, načrtovano, strokovno vodeno in redno izvajano gibalno dejavnostjo vplivamo na motorični razvoj otrok v prvi starostni skupini.
Keywords: prvo starostno obdobje, gibalni razvoj, motorične sposobnosti, gibalne dejavnosti, naravne oblike gibanja, elementarne igre
Published: 21.09.2016; Views: 2545; Downloads: 534
.pdf Full text (886,83 KB)

8.
UPORABA NARAVNIH OBLIK GIBANJA PRI VADBI ATLETIKE ZA OTROKE
Amadeja Avguštin, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem diplomskem delu z naslovom Uporaba naravnih oblik gibanja pri vadbi atletike za otroke smo ugotavljali, katere naravne oblike gibanj se uporabljajo na vadbi atletike. Najprej so predstavljene naravne oblike gibanj, ki spremljajo človeka od rojstva pa tja do smrti. Opredelili smo motorične sposobnosti, ki vplivajo na izvedbo najpreprostejših gibanj, kot so hoja, teki, skoki in meti, katere uvrščamo v atletiko. V nadaljevanju smo opisali atletiko kot zelo specifično heterogeno športno panogo. Opredelili smo uporabo naravnih oblik gibanja na vadbeni uri, katere predstavljajo gibalno abecedo za otroke. Predstavljena je vloga prostora za vadbo atletike ter vloga pripomočkov in igral. Opredelili smo tudi uporabo pripomočkov v različnih starostnih obdobjih. Ugotovili smo, da je vadba atletike s pomočjo naravnih oblik gibanja ena temeljnih športnih dejavnosti pri mlajših otrocih. Otroci naj doživljajo atletiko kot igro, zato morajo biti naravne oblike čim pogosteje prisotne na vadbeni uri. Z igralnimi oblikami pri vadbi atletike spodbujamo večjo motivacijo in hitreje dosegamo želene učinke vadbe. Atletika je pri otrocih najbolj razširjena športna panoga, saj se otrok najprej nauči teči, skakati in metati. Otroci pri spontani vadbi obvladajo tek, skoke in mete, kateri so prirojeni, saj otroci brez posredovanja odraslih obvladajo »spontano atletiko«. Najbolj dojemljivi pri vadbi atletike iz vidika izpopolnjevanja in pridobivanja znanj in motoričnih sposobnosti so otroci, stari od 7 do 10 let, zato imenujemo ta leta »zlata leta« motoričnega razvoja. Z različnimi naravnimi oblikami gibanja otroci med vadbo atletike razvijajo motorične sposobnosti, potrebne za posamezne atletske discipline. Motorične sposobnosti so otroku prirojene in pridobljene. Na izvedbo gibalne naloge imajo velik vpliv motorične sposobnosti, in sicer vzdržljivost, hitrost, moč, preciznost in koordinacija.
Keywords: naravne oblike gibanja, atletika, vadba, otroci
Published: 12.11.2013; Views: 1816; Downloads: 495
.pdf Full text (893,01 KB)

9.
VPLIV GIBALNO/ŠPORTNEGA PROGRAMA "MALI SONČEK" NA MOTORIČNI RAZVOJ OTROK
Maja Pivec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv gibalno/športnega programa "Mali sonček" na motorični razvoj otrok je teoretično in predstavlja nov gibalno/športni program Mali sonček. Program je predstavljen kot prehod iz športnega programa "Zlati sonček" v gibalno/športni program "Mali sonček". V diplomski nalogi je predstavljen celotni program in vsebina gibalno/športnega programa Mali sonček, predstavljeni so izvajalci v gibalno/športnem programu Mali sonček in potrebni ustrezni športni pripomočki ter oprema za izvajanje programa. Predstavljen je tudi pomen knjižice in zgibanke, ki so namenjene otrokom in njihovi motivaciji ter beleženju uspešno opravljenih nalog. Na osnovi dostopnih virov ugotavljamo, da je namen gibalno/športnega programa "Mali sonček" obogatiti program na področju gibanja v vrtcu s sodobnimi gibalno/športnimi vsebinami, da vsa navedena področja v gibalno/športnem programu "Mali sonček" vplivajo na motorični razvoj otrok in da gibalno/športni program "Mali sonček" temelji na elementarnosti in ne na tekmovalnosti.
Keywords: gibalno/športni program "Mali sonček", gibanje, naravne oblike gibanja, motorični razvoj, motorične sposobnosti.
Published: 24.09.2013; Views: 2264; Downloads: 404
.pdf Full text (730,34 KB)

10.
RAZVIJANJE KOORDINACIJE S POMOČJO NARAVNIH OBLIK GIBANJA PRI PET DO ŠET LET STARIH OTROCIH
Špelca Kološa, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti ali lahko vplivamo na razvoj koordinacije in ostalih motoričnih sposobnosti z načrtovano, sistematično in redno gibalno športno dejavnostjo, ki temelji predvsem na naravnih oblikah gibanja. Rezultate, ki smo jih pridobili na inicialnem in finalnem testiranju smo analizirali in primerjali med eksperimentalno skupino, ki je bila v času dveh mesecev deležna načrtovane in redne gibalno športne dejavnosti ter kontrolno skupino, ki teh dejavnosti ni bila deležna. V teoretičnem delu so najprej predstavljene motorične sposobnosti, in sicer njihova delitev in sredstva za njihov razvoj. V nadaljevanju so predstavljene naravne oblike gibanja, kjer so podrobno opisane posamezne oblike. Rezultati raziskave kažejo, da so otroci, ki so bili v času dveh mesecev deležni načrtovane, sistematične in redne gibalno športne dejavnosti dosegli boljše rezultate pri finalnem testiranju od otrok, ki teh dejavnosti niso bili deležni. Med spoloma je prišlo do manjših razlik, saj so dečki v povprečju dosegli boljše rezultate od deklic. Prav tako so se pojavile razlike med otroki z višjim in nižjim indeksom telesne mase, saj so slednji dosegli boljše rezultate.
Keywords: Ključne besede: koordinacija, naravne oblike gibanja, motorične sposobnosti, motorični testi, otrok v vrtcu
Published: 06.07.2010; Views: 4725; Downloads: 1615
.pdf Full text (504,43 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica