Search the digital library catalog

Abstract: Namen: Rak na prostati (CaP) je najpogostejša rakasta bolezen pri moških in eden glavnih razlogov zbolevnosti in umrljivosti. V zadnjih letih je vse več raziskav o novih tumorskih označevalcih za zgodnjo diagnozo prostatičnega karcinoma. Z dokazanimi napovednimi vrednostmi novih markerjev bi bolje razumeli naravni potek bolezni, omogočili zgodnejše in zanesljivejše odkrivanje karcinoma ter pripomogli k natančnejši napovedi progresa in metastaziranja bolezni pri posamičnem bolniku. Bolniki in metode: Opravili smo retrospektivno raziskavo na vzorcih prostate 202 bolnikov, pri katerih smo zaradi dokazanega karcinoma prostate naredili laparoskopsko radikalno prostatektomijo na urološkem oddelku Splošne bolniš nice Slovenj Gradec. Bolniki so bili operirani v obdobju od januarja 2010 do julija 2011. Morfološke značilnosti in klasične napovedne dejavnike karcinomov smo zbrali iz histopatoloških izvidov in jih potrdili tudi z revizijo preparatov. Za raziskavo smo konstruirali tkivne mreže. Tako pripravljene preparate smo obdelali po metodi fluorescentne hibridizacije in situ. Rezultati: V tumorskem tkivu bolnikov smo odkrili tri glavne oblike preurejanja genov: fuzijo TMPRSS2:ERG smo našli pri 63 (42 %) bolnikih, cepitev TMPRSS2 pri dvanajstih in cepitev ERG pri osmih bolnikih. Fuzijo TMPRSS2:ERG in cepitev TMPRSS2 hkrati smo ugotovili le pri enem bolniku. Pri treh bolnikih smo odkrili istočasno fuzijo TMPRSS2:ERG in cepitev ERG. Ko smo primerjali skupino 63 bolnikov z gensko fuzijo TMPRSS2:ERG in Gleasonov stadij pred operacijo, smo uporabili Freeman-Haltonovo varianto Fisherjevega natančnega testa, pri tem pa med spremenljivkama nismo našli statistične povezave (p = 0,19). Če smo analizirali odnos med gensko fuzijo in stadijem pT v celi kohorti bolnikov, povezave nismo mogli ugotoviti. Ko pa smo razdelili bolnike v dve skupini, eno s stadijem pT2 in drugo s pT3, smo odkrili statistično značilno povezavo med stadijem pT3 in osnovno gensko fuzijo. Med 62 bolniki s stadijem pT3 smo našli gensko fuzijo pri 34 (55 %) bolnikih. Z uporabo Fisherjevega natančnega testa smo odkrili statistično zanesljivost s p = 0,01. Po uporabi Bonferronieve korekcije pa je bila vrednost p še vedno zanesljiva z vrednostjo 0,05. V naslednjem koraku smo preverili še povezavo med gensko fuzijo in stadijem pN. Bolnike z opravljeno elektivno disekcijo bezgavk smo razdelili v dve skupini, in sicer pN0 in pN1. Za ta del odvisnosti smo uporabili Freeman-Haltonovo raširitev Fisherjevega natančnega testa. Med obema spremenljivkama nismo našli statistične povezave (p = 0,66). Za analizo bolnikov z ugotovljenim stadijem N smo izbrali skupino s tumorskim stadijem pT3. Pokazalo se je, da je korelacija z gensko fuzijo statistično značilna (p = 0,02). Ko pa smo uporabili še Bonferronievo korekcijo, vrednost p ni dosegla 0,05. V nadaljnjih statističnih obdelavah smo skupino bolnikov s stadijem pT3 razdelili na dvoje ‒ v skupino z razširjeno limfadenektomijo in skupino brez tega posega. Pri bolnikih, kjer posega nismo opravili, smo gensko fuzijo odkrili v 25 (64 %) primerih. Povezava med gensko fuzijo in to značilnostjo je dosegla statistično vrednost p = 0,039. Zaključek: Na podlagi naših rezultatov pričakujemo, da bi pri bolnikih s fuzijo TMPRSS2:ERG, odkriti že na biopsiji prostate, dokazali stadij T3 po radikalni prostatektomiji v več kot polovici primerov (64 %). Podatek je pomemben predvsem za bolnike s predoperativno nizkimi PSA in GS, kar sicer kaže na rak z nizkim ali zmernim tveganjem, vendar bi tako resno podcenili razširjenost bolezni. Ker bi pri teh bolnikih torej pričakovali lokalno napredovano bolezen oziroma stadij-pT3, bi z radikalnejšim posegom dosegli nižji odstotek pozitivnih robov (ki v zadnjih smernicah še vedno dosegajo 33,5‒66 %). Pri bolnikih s klinič nim stadijem pT3 pričakujemo limfogene metastaze v 7,9‒49 odstotkih.
Keywords: rak prostate, prostatektomija, FISH, genske preureditve, klinič no-patološke korelacije, napovedni dejavniki
Published in DKUM: 17.10.2017; Views: 1822; Downloads: 94
Full text (4,35 MB)

Abstract: Izhodišče/cilji: Prizadevanja za prenos temeljnega znanja o bioloških označevalcih (BO) v klinično uporabo se nadaljujejo. Namen raziskave je bilo ugotoviti, ali lahko BO dopolnijo napovedno vrednost kliničnega točkovnega sistema tveganja (CRS) po zdravljenju jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke (RDČD). Metode: Opravili smo retrospektivni pregled prospektivno vodene, računalniško podprte jetrne datoteke. Bolniki, izbrani za analizo, so bili zdravljeni na Oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor zaradi zasevkov RDČD s potencialno kurativno resekcijo jeter v obdobju od 1996 do 2011. Pri vseh bolnikih je bila s histopatološkim pregledom potrjena in postavljena dokončna diagnoza zasevkov adenokarcinoma RDČD v jetrih. Vključno s CRS smo skupaj analizirali 14 rutinsko razpoložljivih kliničnih dejavnikov tveganja. Izražanje p53, Ki-67 in timidilat-sintaze (TS) smo določali z imunohistokemijo na tkivnih mrežah. Izražanje p53 in Ki-67 smo ocenjevali s točkovanjem odstotka pozitivno obarvanih jeder malignih celic. Vzorec je bil ocenjen kot pozitiven na p53 in Ki-67, če je bilo obarvanih več kot 50 % tumorskih celic. Izražanje TS smo ocenjevali po intenziteti obarvanja citoplazme malignih celic. Intenzivnost obarvanja TS je bila določena z vizualno stopenjsko lestvico od 0 do 3. Stopnji 0 in 1 sta predstavljali nizko, stopnji 2 in 3 pa visoko intenzivnost obarvanja. Rezultate smo primerjali z aktualnim preživetjem, preživetjem brez bolezni ter preživetjem brez jetrne bolezni. Rezultati: Izmed 406 bolnikov jih je 98 (24 %) izpolnjevalo kriterije vključitve. Mediani čas sledenja preživelih bolnikov je bil 103 mesece (razpon 61–195 mesecev). Vsi bolniki so imeli CRS v razponu od 0 do 4, nihče ni imel CRS 5. Skupaj se je obarvalo pozitivno 52 (53 %) zasevkov na protein p53 in 27 (28 %) zasevkov na protein Ki-67. Intenziteta imunohistokemijskega barvanja za TS je bila nizka pri 29 (30 %) in visoka pri 69 (70 %) vzorcev. Statistična analiza s testom hi-kvadrat je razkrila korelacijo med prekomerno izraženim p53 in visokim CRS (P = 0,058). Aktualno petletno in pričakovano desetletno preživetje bolnikov je bilo 34,5 % oziroma 24,3 %, z medianim preživetjem 36 mesecev. Čeprav so bili vsi bolniki zdravljeni s potencialno kurativno resekcijo R0, se je pri 72 (73 % ) bolezen ponovila. Pri 20 izmed 72 bolnikov (28 %) je bila ponovitev bolezni omejena samo na jetra, pri 20 bolnikih (28 %) je bila prisotna izključno zunaj jeter, pri 32 (44 %) pa so bili zasevki prisotni tako v jetrih kakor tudi zunaj njih. Po multivariatni analizi je ostal samo visok CRS negativni napovedni dejavnik preživetja (P = 0,018), kazalec zgodnje ponovitve bolezni (P = 0,010) in hkrati tudi kazalec zgodnje ponovitve jetrne bolezni (P = 0,003). Med BO je po multivariatni analizi ostal pozitivni napovedni dejavnik preživetja samo prekomerno izraženi Ki-67 (P = 0,038). Zaključki: Razkrili smo korelacijo med prekomerno izraženim p53 in visokim CRS. Najpomembnejša ugotovitev dela je identifikacija prekomernega izražanja Ki-67 kot ugodnega napovednega dejavnika aktualnega preživetja po radikalni resekciji jetrnih zasevkov RDČD. TS ni dodala nobene klinične informacije. Samo CRS napoveduje neodvisno izid zdravljenja.
Keywords: rak debelega črevesa in danke, jetrni zasevki, kirurgija, napovedni dejavniki tveganja, biološki označevalci
Published in DKUM: 19.05.2014; Views: 3263; Downloads: 386
Full text (13,94 MB)