| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VPLIV KULTURNEGA OKOLJA NA IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH
Milica Žuraj, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna konkurenca je tudi slovenska podjetja prisilila, da svoje poslovne dejavnosti širijo čez nacionalne meje. Slovenska podjetja več desetletij poslujejo na evropskem, azijskem in ameriškem trgu. Mednarodno poslovanje je bolj kompleksno kot v domačem okolju, poslovne dejavnosti se odvijajo v več različnih državah, ki se med seboj razlikujejo. Za uspešno delovanje podjetij v mednarodnem okolju je pomembno upoštevati vpliv (nacionalne) kulture na poslovanje. Zaposleni so po navadi tisti, ki s svojo odprtostjo, sočutjem in občutki do drugačnih ter sposobnostjo vpeti se v novo okolje, poleg strokovnih kompetenc, odločajo o uspehu podjetja na tujih tleh. Ravno zato je razumevanje in usposabljanje na področju medkulturnega usposabljanja izjemnega pomena pri širjenju podjetij na tuje trge. Rezultati raziskave, ki smo jo opravili v slovenskih mednarodnih podjetjih, s področja medkulturnega usposabljanja delavcev, napotenih na nalogo v tujino, kažejo potrebe po tem usposabljanju, zlasti za zaposlene, napotene v azijske države, katerih kultura je zelo drugačna od slovenske. Rezultati raziskave pa tudi kažejo, da se slovenska podjetja zelo slabo zavedajo potreb po razvijanju medkulturnih kompetenc pri delavcih, napotenih na nalogo v tujino, in medkulturnih razlik. Glede na strokovno literaturo in uspešne prakse tujih mednarodnih podjetij menimo, da morajo slovenska mednarodna podjetja bolj vlagati v inovativnost zaposlenih s področja medkulturnega usposabljanja, ki predstavlja pogoj za uspešno razvijanje in konkurenčnost podjetij in zaposlenih v sodobnem poslovanju.
Keywords: kultura, medkulturno izobraževanje/usposabljanje, delavci, ki so napoteni na nalogo v tujino, slovenska mednarodna podjetja.
Published: 17.08.2012; Views: 1503; Downloads: 100
.pdf Full text (634,96 KB)

2.
NAPOTOVANJE DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI SLOVENSKEM DELODAJALCU NA DELO V R ITALIJO - Z DELOVNOPRAVNEGA VIDIKA, Z VIDIKA VARSTVA IN ZDRAVJA PRI DELU IN Z VIDIKA SOCIALNE VARNOSTI
Alenka Teraž, 2014, master's thesis

Abstract: mednarodni in nacionalni pravni viri in postopki, ki so potrebni pri napotitvah slovenskega delodajalca na delo v Republiko Italijo-povdarek na področju gradbeništva;z delovnopravnega vidika, z vidika varstva in zdravja pri delu in z vidika socialne varnosti
Keywords: opravljanje čezmejnih storitev, napoteni delavci, oblike napotitve, napotitev v Italijo, gradbeništvo
Published: 22.12.2014; Views: 1153; Downloads: 349
.pdf Full text (1,09 MB)

3.
Problematika obdavčitve dohodka delavcev, ki delo opravljajo v Avstriji in v Nemčiji
Martina Vodušek, 2016, master's thesis

Abstract: Prisotnost mednarodnega elementa pri opravljanju dela v tujini, ki se lahko opravlja v večih različnih pojavnih oblikah, lahko privede do različnih problemov pri obdavčitvi dohodka iz delovnega razmerja posameznega delavca, ki delo opravlja v tujini, saj vsaka država zase avtonomno določi svoje nacionalno pravo, kar posledično pomeni, da se delavci srečujejo z različnimi davčnimi sistemi ter različnimi obdavčitvami dohodka iz delovnega razmerja. Pomembno je, da davčni zavezanec sodeluje z davčnim organom, kateremu mora med drugim tudi pravočasno napovedati dohodke, ki imajo vir v tujini, na drugi strani pa ima možnost, da pri letni odmeri dohodnine uveljavlja vračilo v tujini plačanega davka. Rezidentom Slovenije za davčne namene je priznano tudi uveljavljanje davčnih olajšav; nerezidentom Slovenije za davčne namene pa ta pravica ni priznana. Zaradi različnosti nacionalnega prava vsake države se pri obstoju mednarodnega elementa čezmejnega opravljanja dela običajno pojavijo različne težave pri obdavčitvi dohodka in premoženja, in sicer tako pri fizičnih osebah kot tudi pri pravnih osebah. Pri tem pa delavci, katerih dohodek iz delovnega razmerja (običajno) predstavlja glavni vir dohodka in posledično tudi temeljni vir za preživetje, najbolj občutijo različne določbe nacionalnega prava države rezidentstva in države vira dohodka. Pri napotitvi gradbenih delavcev na delo v Avstrijo ali v Nemčijo s strani slovenskega delodajalca, mora le-ta za gradbene delavce vplačevati prispevke oziroma dajatve v poseben socialni sklad za namene dopusta. Prav tako mora slovenski delodajalec na podlagi slovenske delovnopravne zakonodaje delavcu odmeriti letni dopust in delavcu izplačati regres za letni dopust. Čezmejnim delovnim migrantov, ki so delo opravljali v Avstriji pri avstrijskem delodajalcu, je bila za obdobje od leta 2005 do leta 2008 kot posebna ureditev z določbo 145. člena ZDavP-2B, omogočena posebna odmera in odpis dohodnine za dohodke iz delovnega razmerja z virom v Avstriji v obliki davčne amnestije. Slovenska davčna zakonodaja je v obdobju od leta 2009 do leta 2013 čezmejnim delovnim migrantom priznavala posebno osebno davčno olajšavo, za katero je Ustavno sodišče RS odločilo, da je v neskladju z Ustavo RS, zato je bila ukinjena.
Keywords: obdavčitev dohodka, napoteni delavci, čezmejni delovni migranti, sklad BUAK, sklad SOKA-BAU
Published: 15.09.2016; Views: 1082; Downloads: 122
.pdf Full text (1,35 MB)

4.
Davčna obravnava dohodkov čezmejnih delovnih migrantov in napotenih delavcev
Vesna Račel, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava obdavčitev čezmejnih delovnih migrantov iz vidika davčne diskriminacije v odnosu do rezidentov Slovenije, ki so zaposleni v Sloveniji. Čezmejni delovni migranti so obdavčeni v državi rezidentstva in v državi vira, pri čemer pa se v izogib dvojnemu obdavčenju upošteva Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Problematika dvojen obdavčitve se nanaša na ukinitev posebne davčne olajšave. Jedro magistrskega dela se začne s poglavjem o čezmejnih delovnih migrantih, kjer je analiziran izračun dohodka čezmejnega delovnega migranta iz vidika obdavčitve ter opravljena primerjava dohodka čezmejnih delovnih migrantov v Avstriji in Nemčiji v luči dvojne obdavčitve. V tretjem poglavju je govora o napotenih delavcih ter njihovo obdavčitvijo dela v primerjavi z delavci rezidenti, ki so zaposleni v Sloveniji, kjer ugotovim, da so napoteni delavci davčno bolj obremenjeni. V četrtem poglavju je opravljena analiza dohodninskih sistemov med Slovenijo, Avstrijo in Nemčijo, ki je podala rezultat, da ima Slovenija dohodninski sistem nastavljen tako, da pobere čim več davka, medtem ko sta sistema Avstrije in Nemčije usmerjena k čim manjšim doplačilom davka za povprečnega zaposlenega.
Keywords: čezmejni migranti, napoteni delavci, dohodnina, Slovenija, Avstrija, Nemčija, dvojno obdavčevanje
Published: 09.12.2016; Views: 1076; Downloads: 108
.pdf Full text (1,25 MB)

5.
Presoja skladnosti avstrijskega pristopa k urejanju instituta napotenih delavcev s pravom EU
Ana Strmšnik, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava ureditev instituta napotenih delavcev v avstrijski pravni ureditvi v primerjavi z ureditvijo, ki izhaja iz zakonodaje EU. V Avstriji je področje napotenih delavcev urejeno v okviru Zakona o preprečevanju plačilnega in socialnega dumpinga (v nadaljevanju: LSD-BG), ki določa pogoje za delo in zaposlitev napotenih delavcev, nadzorne in upravne ukrepe za spremljanje izvrševanja teh pravil ter kazenske sankcije in ostale ukrepe za primere kršitev. Zakon predstavlja implementacijo Direktive 96/71/ES in Direktive 2014/67/EU, ki predstavljata krovna predpisa za ureditev instituta napotenih delavcev v EU. Direktiva 96/71/ES določa splošni regulativni pravni okvir za napotitve znotraj EU, ne usklajuje pa materialne vsebine prisilnih predpisov, ki jih je potrebno za čas napotitve upoštevati v državi gostiteljici. Vsebina prisilnih predpisov se določa v skladu z zakonodajo države gostiteljice. Z namenom presoje, ali je Avstrija pri implementaciji zakondaje EU presegla začrtan okvir, ki izhaja iz prava EU, in pretirano omejila prost pretok storitev med državami članicami ureditev instituta, kot izhaja iz LSD-BG, umestim v širši pravni okvir in ga primerjam z ureditvijo, ki izhaja iz predpisov EU. Institut je v magistrskem delu obravnavan v treh sklopih, ki se medsebojno povezujejo in dopolnjujejo: pravice napotenih delavcev, upravne zahteve in nadzorni ukrepi ter kazenske sankcije in varnostni ukrepi. Ugotavljam, da napotitve predstavljajo zelo kompleksen institut, pri katerem je potrebno za zakonito in korektno izvedbo v praksi dobro poznavanje zakonodaje EU, zakonodaje države sedeža delodajalca in države gostiteljice. Zaradi specifičnih in raznolikih ureditev delovnopravne, socialne in davčne zakonodaje držav članic je področje prepleteno s številnimi pravnimi vprašanji. Ker so pravna pravila, ki jih je potrebno upoštevati za čas napotitve pogosto razdrobljena po številnih pravnih predpisih, nejasna in nedoločna, lahko pri napotitvah nastajajo številne težave. V magistrskem delu zaključujem, da LSD-BG pri implementaciji pravic in pogojev za delo in zaposlitev izhaja iz Direktive 96/71/ES. Pravice, ki se denimo nanašajo na delovni čas, letni dopust ter varnost in zdravje pri delu, so v večji meri na ravni EU harmonizirane, zato do večjih odstopanj pri ureditvah s strani držav članic in spoštovanju pri napotitvi ne bi smelo prihajati. Večina težav se nanaša na določitev sestavin plačila za delo napotenih delavcev, saj ostaja področje določitve koncepta plačila za delo v pristojnosti držav članic. Več vprašanj v zvezi s skladnostjo s pravom EU pa izhaja iz ureditve nadzornih ukrepov in kazenskih sankcij, ki izhajajo iz LSD-BG. Glede na usmeritve, ki izhajajo iz Direktive 2014/67/EU, se namreč zdi, da številni ukrepi iz LSD-BG, kot so denimo visoke denarne kazni, ukrep plačila varščine in ukrep prekinitve plačevanja, niso sorazmerni cilju, ki ga zasledujejo.
Keywords: Napoteni delavci, napotitev delavcev v Avstrijo, LSD-BG, oviranje prostega pretoka storitev, Direktiva 96/71/ES, Direktiva 2014/67/EU
Published: 28.03.2018; Views: 534; Downloads: 110
.pdf Full text (859,34 KB)

6.
Pravna vprašanja začasne napotitve delavcev na delo v tujino
Matjaž Škafar, 2018, master's thesis

Abstract: V uvodu magistrskega dela sem predstavil institut čezmejnega opravljanja storitev z napotenimi delavci skozi njegov zgodovinski razvoj do današnjih dni. Opredelil sem tudi razlikovanje med prostim pretokom storitev in prostim gibanjem delavcev ter izpostavil nekatere zadeve, obravnavane pred Sodiščem EU, ki so pomembno vplivale na ureditev delovnopravnega položaja napotenega delavca. V nadaljevanju sem se osredotočil na pravne vire, ki zajemajo in urejajo tematiko napotenih delavcev, pri čemer sem začel pri evropskih, v okviru katerih sem predstavil temeljne uredbe in direktive, ter nato predstavil še nacionalne pravne vire. V drugem delu magistrskega dela sem se posvetil minimalnim pravicam, ki jih morajo v skladu z direktivo 96/71/ES delodajalci zagotavljati delavcem, ki jih napotijo na začasno delo v tujino. V okviru minimalnih pravic sem se osredotočil na pravno ureditev minimalne plače, delovnega časa, vključno s plačanim letnim dopustom, varnosti in zdravja pri delu ter diskriminacije na delovnem mestu. Ker je bila slovenska pravna ureditev tega področja že obravnavana v okviru nacionalnih pravnih virov, sem se v tem delu osredotočil na evropsko ureditev in ureditev v dveh državah članicah, to sta Nemčija ter Avstrija. V nadaljevanju magistrskega dela sem obravnaval še postopkovna vprašanja, povezana z napotitvijo delavcev na delo v drugo državo članico, pri čemer sem izpostavil pomembne novosti Zakona o čezmejnem izvajanju storitev v okviru slovenske ureditve, medtem ko sem se pri nemški ter avstrijski ureditvi oprl na najnovejšo evropsko ter nacionalno zakonodajo. V zadnjem delu naloge sem se na kratko posvetil še kršitvam pravic napotenih delavcev, ki je v današnjem času zelo aktualna in predstavlja velik problem. Najprej sem predstavil pravne možnosti, ki jih napotenim delavcem, ki se srečujejo s kršitvami pravic, omogoča Zakon o delovnih razmerjih, v nadaljevanju pa predstavil še novosti na področju varstva pravic napotenih delavcev, ki jih v slovenski pravni red vnaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Pred zaključkom sledi še opravljena raziskava, v okviru katere sem preveril mnenje anketirancev (obrtniki, podjetniki ter njihovi zaposleni iz Pomurja, ki opravljajo dela v tujini) o njihovih izkušnjah v zvezi z napotitvijo delavcev v okviru prostega pretoka storitev. V sklepu sem podal lastne ugotovitve, ki so rezultat opisanega preučevanja.
Keywords: Čezmejno opravljanje storitev z napotenimi delavci, kršitve delovnopravnih pravic, minimalna plača, napoteni delavci, postopek napotitve, začasno opravljanje dela v tujini
Published: 29.03.2018; Views: 453; Downloads: 81
.pdf Full text (1,01 MB)

7.
Obračun plač napotenih delavcev delavcev iz Slovenije v Nemčijo in vpliv na proračun obeh držav
Doroteja Zelnik, 2018, master's thesis

Abstract: Napotitev na delo v tujino je aktualna tematika, saj zaradi globalizacije in enotnega trga znotraj EU vse več podjetji v Sloveniji napotuje svoje delavce v tujino. Pri tem se soočajo s številnimi delovno pravnimi vprašanji, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Obstaja več uredb in pravnih podlag, ki urejajo področje napotitve delavcev v tujino. Po statističnih podatkih se iz Slovenije največ delavcev napoti v Nemčijo. Zaradi tega je v magistrskem delu podrobneje predstavljena pravna ureditev in postopek napotitve v omenjeno državo. Na začetku magistrskega dela je predstavljeno čezmejno izvajanje storitev in vsi pravni okvirji, povezani s tem pojmom. Ker je pri delu v drugi državi vedno vprašanje načina obdavčitve, je predstavljeno tudi izogibanje dvojnemu obdavčevanju. V preteklem letu je bila pogosto praksa plačevanja napotenih delavcev preko potnih nalogov. Podjetja so na ta način obračunavala manj dohodnine in oškodovala državni proračun. V izogib temu je v tekočem letu bil sprejet nov zakon, ki je nekoliko spremenil pogoje in način napotitve delavcev v tujino. V magistrskem delu so predstavljene novosti in primerjava s preteklo pravno ureditvijo. Najprej so podrobneje predstavljane te spremembe ter nato razlika med napotitvijo in službenim potovanjem in s tem povezane napake oz. kršitve. Kljub nenehnemu strmenju državnih organov k nadzoru in pravilnemu poslovanju se napake pri napotitvah v tujino še vedno pojavljajo. Pravne kršitve so najpogostejše pri plačilu napotenih delavcev. V nadaljevanju dela je predstavljen obračun plač napotenim delavcem ter najpogostejše napake, ki se pri tem pojavljajo. Poslovne goljufije imajo vedno velik vpliv na državni proračun. Bodisi z odtujevanjem davkov, bodisi s premalo plačanimi prispevki. Celotna problematika obračunavanja plač napotenih delavcev in sankcije, ki temu lahko sledijo, je predstavljena na praktičnem primeru podjetja X, d.o.o., ki napotuje svoje delavce v Nemčijo. Predstavljeno je podjetje, celoten primer gospodarskega kriminala in vpliv napačnega obračunavanja plač na državni proračun v Sloveniji in Nemčiji.
Keywords: opravljanje čezmejnih storitev, napoteni delavci, napotitev v Nemčijo, obračun plač, poslovna goljufija, napačno obračunavanje plač
Published: 21.11.2018; Views: 585; Downloads: 112
.pdf Full text (1,65 MB)

8.
Davčni, pravni in socialni vidiki napotenih delavcev na delo v tujino - na primeru Nemčije
Adrijana Horvat, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu z naslovom Davčni, pravni in socialni vidik napotenih delavcev na delo v tujino – na primeru Nemčije želimo predstaviti obveznosti delodajalca pred napotitvijo delavca na delo v tujino, tako s pravnega, socialnega kot tudi z davčnega vidika. Delodajalec mora zelo dobro poznati razlikovanje med službeno potjo in napotitvijo na delo v tujino, saj je od tega odvisna pravilna vključitev delavca v socialna zavarovanja, pravilna izpeljava delovnopravnih postopkov in nenazadnje pravilna davčna obravnava izplačanih dohodkov iz delovnega razmerja. Pri napotitvi delavcev na delo v tujino je delodajalec dolžan poznati obveznosti in pravice, ki jih je prinesel Zakon o čezmejnem izvajanju storitev s 1. 1. 2018. Prav tako pa je treba vedeti, kakšna je davčna obravnava povračil stroškov napotenim delavcem na delo v tujino, ki je dobila posebno določbo v Zakonu o dohodnini in se uporablja za vsa izplačila od 1. 1. 2018 dalje. V praktičnem delu diplomskega projekta želimo na konkretnem primeru izbranega Podjetja X predstaviti primerjalno analizo obračuna plače napotenega delavca v Nemčijo, izplačano v letu 2017 in v letu 2018 ter predstaviti ugotovljene razlike s stroškovnega vidika delodajalca in dohodninskega vidika napotenega delavca.
Keywords: napoteni delavci, čezmejno izvajanje storitev, vir dohodka, povračilo stroškov
Published: 23.12.2019; Views: 111; Downloads: 16
.pdf Full text (2,46 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica