| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Normativna urejenost prikritih preiskovalnih ukrepov, ki pomenijo navidezno storitev kaznivega dejanja : magistrsko delo
Ana Zidanšek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so obravnavani prikriti preiskovalni ukrepi. Rdeča nit pričajočega dela so ukrepi, ki pomenijo navidezno storitev kaznivega dejanja in so navedeni v 155. členu Zakona o kazenskem postopku. V boju proti organiziranemu kriminalu, ki predstavlja najhujšo obliko kaznivih dejanj, mora policija uporabiti posebne ukrepe, da bi ta kazniva dejanja odkrila in jih omejila. Problematika ukrepov 155. člena Zakona o kazenskem postopku se kaže v tem, da predstavljajo moralno – etično dopustnost izvajanja kaznivih dejanja s strani predstavnikov države. Policija mora delovati zakonito in legitimno in ne sme na kakršenkoli način osebo napeljati , da bi izvršila kaznivo dejanje, to bi pomenilo, da država sodeluje pri izvrševanju kaznivega dejanja. Sodišče je tisto, ki ugotavlja ali je pri izvajanju ukrepov prišlo do policijske provokacije oziroma entrapmenta. Na podlagi subjektivno – objektivnega testa, ki ga je slovenska zakonodaja povzela po ameriški zakonodaji, mora presojati ali je bil storilec napeljan k izvršitvi kaznivega dejanja. Če sodišče ugotovi, da je bila izzvana kriminalna dejavnost, je to okoliščina, ki izključuje kazenski pregon za kaznivo dejane, ki je bilo storjeno na podlagi prikritih policijskih ukrepov. Zakonska ureditev omenjenih ukrepov bi morala biti bolj specifična v delih kjer se nanaša na policijsko provokacijo in napeljevanje, predvsem bi moral biti opredeljena definicija policijske provokacije. Ker je bilo ameriško sodišče prvo, ki je uporabilo entrapment obrambo, zajema pričajoče delo tudi analizo med slovenskimi in ameriškimi sodbami Vrhovnih sodišč. Primerjava daje vpogled v dojemanje policijske provokacije obeh sodišč.
Keywords: policija, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, napeljevanje, navidezna storitev kaznivega dejanja, človekove pravice, sodna praksa, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 298; Downloads: 35
.pdf Full text (851,45 KB)

2.
Napeljevanje k izvršitvi kaznivega dejanja s strani preiskovalnih organov
Valentina Islamčević Lešnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavano napeljevanje h kaznivim dejanjem s strani organov pregona, torej ko državni organi niso dovolj pasivni pri odkrivanju kriminalnih aktivnosti in posledice takšnih metod dela. V prvem delu diplomskega dela sem opisala temeljne pojme, ki so bistveni za razumevanje entrepmenta. Ti pojmi so kaznivo dejanje, napeljevanje, preiskovalni organi v predkazenskem postopku, prikriti (posebni) preiskovalni ukrepi, tajno policijsko delovanje in tajno policijsko sodelovanje. Osrednji del naloge obravnava policijsko napeljevanje (entrepment), ter subjektivni in objektivni test entrepmenta, na podlagi katerih sodišče presoja ali je bil storilec napeljan k izvršitvi kaznivega dejanja. Sledi analiza nekaterih ključnih odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice iz področja napeljevanja tajnih policijskih delavcev k izvršitvi kaznivega dejanja, nato pa poglavje o entrepment obrambi.
Keywords: kazensko pravo, kaznivo dejanje, napeljevanje, prikriti preiskovalni ukrepi, policijska provokacija.
Published in DKUM: 24.09.2018; Views: 959; Downloads: 136
.pdf Full text (697,72 KB)

3.
Grooming kot novo kaznivo dejanje in specifike pri njegovi kriminalistični preiskavi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sanja Šenveter, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Naša življenja se v veliki meri iz fizičnega okolja širijo v kibernetski prostor, brez katerega si vedno težje predstavljamo opravljanje že vsakodnevnih nalog. S tem, ko na spletu preživljamo vedno več ur, tam delimo tudi svoje osebne podatke, spoznavamo nove ljudi in si odpiramo marsikatere priložnosti. Nove priložnosti pa splet nudi tudi nepridipravom, zaradi česar se pojavlja vedno večja potreba po previdnosti. Med tem, ko smo odrasli v primeru slabe informiranosti o nevarnostih na spletu lahka tarča, pa so v kibernetskem prostoru zaradi svoje naivnosti še bolj ranljivi otroci. Izrednega pomena je torej, da to okolje za njih naredimo kar se da varno in jih na morebitne neprijetne situacije dobro pripravimo. Tema diplomskega dela se nanaša na pridobivanje oseb mlajših od 15 let za spolne namene preko spleta. V teoretičnem delu diplomske naloge smo zato pisali o zakonih, ki to dejanje inkriminirajo, značilnostih tega kaznivega dejanja ter kibernetskega prostora, značilnostih otrok in okoliščin, ki jih storilci najpogosteje izkoriščajo in načinu njihovega delovanja pa tudi o tem, kaj se da narediti, da se takšna dejanja prepreči ter kdo in kako jih preiskuje, ko do njih pride. V empiričnem delu smo predstavili ugotovitve na podlagi rezultatov ankete o poznavanju te tematike s strani staršev in njihovih predlogov za prihodnost. Ugotavljamo kakšne naprave otroci uporabljajo za dostop do spleta, kje jih uporabljajo pa tudi, na kakšen način jih skušajo starši zavarovati pred morebitnimi nevarnostmi na spletu. Ob tem opozorimo na vlogo, ki jo imajo pri zagotavljanju varnosti otrok starši, šole in centri za socialno delo in vpliv medijev na percepcijo kaznivega dejanja.
Keywords: kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, internet, grooming, napeljevanje, otroci, spolne zlorabe, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.05.2015; Views: 1019; Downloads: 128
.pdf Full text (490,61 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica