Search the digital library catalog

Abstract: Standard dobrega strokovnjaka, poleg zaposlenih, je eden od osnovnih stebrov zdravstvenega sistema. Spoštovanje standardov je pogosto znak uspešnega kolektiva, ki se odraža v uspešnem zdravljenju pacientov. Standard dobrega strokovnega (profesionalni standard) je namreč osrednja stvar pri določanju odgovornosti za nastalo škodo. Igra ključno vlogo, saj kršitve tega standarda pripeljejo do vprašanja odgovornosti. Če zdravstveni delavec ne deluje po priznanih standardih, bi to povzročilo nastanek škode in govorimo o delovanju contra legem artis (nedopustno škodljivo dejanje). Zdravstveni delavec lahko krši ta standard v kateri koli fazi zdravljenja. Kršitev standarda se lahko pojavi, če je nepravilno izpolnil pojasnilno dolžnost, ni prejel pacientovega dovoljenja za zdravljenje, saj je mislil, da se posledice ne bodo pojavile, ni ravnal s potrebno skrbnostjo, zaradi česar je nastala pacientu škoda, itn. Odnos med pacientom in zdravnikom temelji na pogodbi (pogodba o zdravstvenih storitvah), ki opredeljuje pravice in obveznosti. Kršitev standarda prav tako pomeni le kršitev te pogodbe. Odgovornost, ki izhaja iz kršitev tega standarda, je lahko civilna in kazenska. V tej nalogi smo se omejili na civilno odgovornost (oziroma kršitev pogodbene obveznosti). Poleg tega je treba upoštevati, da ima pacient poleg pravic, tudi dolžnosti (pacient je lahko tudi soodgovoren za poslabšanje zdravja, če ni upošteval priporočil zdravnika). Z določitvijo odgovornosti zdravnika za škodo (ko so izpolnjeni vsi pogoji) pacient pridobi pravico do odškodnine. Pacient je upravičen do odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Znesek te odškodnine ni nikjer natančno določen.
Keywords: Standard skrbnosti, standard dobrega strokovnjaka, kršitev standarda, odškodninska odgovornost, pojasnilna dolžnost, zdravniška napaka, odškodnina.
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 29
Full text (1,99 MB)

Abstract: Zdravje in življenje sta nenadomestljivi dobrini in sta visoko varovani tako na ustavni kot zakonski ravni. Zdravniki v ti naši dobrini vsakodnevno posegajo pri svojem delu, zato je še toliko pomembneje, da ravnajo v skladu s skrbnostjo, ki se od njih zahteva, to je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da zdravnik ne ravna kot bi moral, kadar je poslabšanje zdravja pacienta posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja ali kadar je ravnanje po strokovni plati sicer neoporečno, vendar pacient v poseg ni privolil. Medicinske napake se dogajajo pogosto in osebe, ki so žrtve le teh, želijo zadoščanje za posledice. Zadoščanje iščejo skozi zapletene sodne postopke, kjer pa je za ugotavljanje odgovora na vprašanje, ali je do medicinske napake res prišlo, potrebna vključitev sodnega izvedenca medicinske stroke. Izvedenci medicinske stroke imajo v sodnih postopkih velik pomen, saj s svojim mnenjem vplivajo na končno odločitev sodišča. Kot strokovnjaki nudijo strokovno pomoč sodišču pri zadevah, za katera sodnik nima zadostnega znanja. Zato je še toliko pomembneje, da je izvedensko mnenje napisano strokovno neoporečno in objektivno, saj bo sodišče večinoma na podlagi mnenja izdalo odločbo, ki pa lahko ima velik vpliv na tožnika kot oškodovanca.
Keywords: medicinska napaka, standard skrbnosti, pravdni postopek, izvedenec, izvedenec medicinske stroke, izvedeniško mnenje, odgovornost
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 712; Downloads: 181
Full text (999,92 KB)

Abstract: Uvod: Izmensko delo je v zdravstvenem sektorju nepogrešljivo. Pacienti, ki potrebujejo kontinuirano zdravstveno oskrbo, so v obravnavi tudi ponoči, kar pomeni, da zdravstveno osebje dela v tri ali dvoizmenskem delovnem času. Zaradi izmenskega dela in sprememb v bioritmu lahko pri zaposlenih posledično nastanejo motnje cirkadianega ritma, kar vodi do utrujenosti, to pa predstavlja tveganje za pojav napak. Namen zaključnega dela je raziskati kako izmensko delo vpliva na zvišano pojavnost napak pri delu s pacientom. Metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature po mednarodnih podatkovnih bazah (Medline, CINAHL, PubMed, Cochrane Library, IOS Press). Upoštevali smo vključitvene in izključitvene kriterije ter zajeli članke, objavljene med letoma 2011 in 2021. Rezultati: Ugotavljamo, da izmensko delo prispeva k motnjam cirkadianega ritma posameznika. Pri osebi se pojavi pomanjkanje spanca, kar vodi k motnjam kognitivnih sposobnosti. To se odrazi v zvišani frekvenci storjenih napak v procesu zdravstvene obravnave pacienta in ogroža pacientovo varnost. Razprava in sklep: Ker se izmenskemu in nočnemu delu v zdravstvu ne moremo izogniti je pomembna zdravstvena vzgoja zaposlenih, glede tveganja za nastanek napak zaradi utrujenosti. Prav tako je treba promovirati kulturo varnosti na delovnem mestu.
Keywords: izmensko delo, medicinske sestre, pomanjkanje spanca, utrujenost, napaka
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 744; Downloads: 67
Full text (1,28 MB)

Abstract: Vabila so ena izmed besedilnih vrst, ki jih učitelji tvorijo z namenom komunikacije s starši in drugimi ljudmi. Kot vsa besedila morajo za optimalno doseganje namena tudi šolska vabila upoštevati načela uspešnega sporočanja. V magistrski nalogi smo s pomočjo analize 150 primerov šolskih vabil učiteljev želeli ugotoviti, v kolikšni meri upoštevajo načela uspešnega sporočanja ter katero je najpogosteje in katero najredkeje upoštevano. Zanimalo nas je, ali pri tem obstajajo razlike med osnovnošolskimi učitelji na različnih delovnih mestih. Ugotoviti smo želeli, katere vrste pravopisnih napak se v šolskih vabilih pojavljajo najpogosteje ter ali obstajajo razlike med učitelji na različnih delovnih mestih. Prav tako nas je zanimala razlika med njimi v povprečnem številu pravopisnih napak. Ugotovili smo, da je v šolskih vabilih najslabše upoštevano načelo upoštevanja prvin in pravil danega besednega jezika. V analiziranih besedilih so se pojavile napake, ki smo jih uvrstili v 30 kategorij, pri čemer je bila najpogostejša napaka raba vezaja in pomišljaja. Tako pri upoštevanju načel uspešnega sporočanja kot tudi pri vrstah in povprečnem številu pravopisnih napak smo opazili statistično značilne razlike med učitelji na različnih delovnih mestih. Sklenemo lahko, da načela uspešnega sporočanja najbolj upoštevajo profesorji slovenskega jezika, najmanj pa profesorji ostalih predmetov na predmetni stopnji.
Keywords: vabilo, načela uspešnega sporočanja, pravopis, učitelj, napaka
Published in DKUM: 10.08.2020; Views: 1148; Downloads: 216
Full text (2,80 MB)

Abstract: Napake pri zdravljenju prizadenejo na tisoče ljudi in lahko pomenijo dolgotrajne ali celo usodne posledice za pacienta, po drugi strani pa predstavljajo psihološki stres za zdravnika in zdravstveno osebje. Vse to kaže na globlje sistemske pomanjkljivosti, na katere vplivajo ne le zdravniki in zdravstveno osebje, temveč tudi oprema, pacienti, delovno okolje, organizacija dela in zadolžitve. Kaznivo dejanje, povzročeno iz malomarnosti, se lahko pojavi kot posebna oblika krivde le takrat, kadar zakon to izrecno določa. Eno takšnih kaznivih dejanj je tudi malomarno zdravljenje, ki je opredeljeno v 179. členu Kazenskega zakonika (»Kazenski zakonik [KZ-1-NPB4]«, 2012). Da se lahko ugotovi zdravniška napaka, mora sodišče utemeljiti dvome določenih dejstev, na podlagi katerih se v postopek vključi sodni izvedenec medicinske stroke, ki s svojim strokovnim znanjem razjasni sodišču manj znana dejstva ter poda mnenje, ali je zdravstveno osebje oziroma zdravnik ravnal v skladu s pravili zdravniške znanosti in stroke. Pregledali smo sodno prakso in ugotovili, da zdravstvenim napakam pogosto botrujejo slabo načrtovanje in neustrezno zaporedje postopkov, postavitev napačne diagnoze ter pomanjkljiva komunikacija med zdravnikom, bolnikom ter zdravstvenim osebjem, do katere pride zaradi neznanja, malomarnosti, v nekaterih primerih pa tudi namernega postopanja. Skozi podrobnejšo analizo primerov se je izkazalo, da je pri dokazovanju kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja ključna vloga sodnih izvedencev, sodišče samo presoja odnos obdolženca do dejanja. Pri pregledu odločitev sodišč se je izkazalo, da pomanjkanje dokazov pogosto onemogoči vzpostavitev vzročne zveze med postopanjem zdravnika in posledico, torej poslabšanje zdravja, oziroma sodišča zaradi pomanjkanja dokazov ne morejo onkraj razumnega dvoma zatrditi, da je posledica nastala izključno zaradi malomarnega zdravljenja.
Keywords: diplomske naloge, kaznivo dejanje, malomarno zdravljenje, zdravniška napaka, sodni izvedenec, zdravstveno osebje
Published in DKUM: 10.10.2018; Views: 2360; Downloads: 300
Full text (892,67 KB)