| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Šolska vabila z vidika načel uspešnega sporočanja, s poudarkom na upoštevanju pravopisa
Anja Ulaga, 2020, master's thesis

Abstract: Vabila so ena izmed besedilnih vrst, ki jih učitelji tvorijo z namenom komunikacije s starši in drugimi ljudmi. Kot vsa besedila morajo za optimalno doseganje namena tudi šolska vabila upoštevati načela uspešnega sporočanja. V magistrski nalogi smo s pomočjo analize 150 primerov šolskih vabil učiteljev želeli ugotoviti, v kolikšni meri upoštevajo načela uspešnega sporočanja ter katero je najpogosteje in katero najredkeje upoštevano. Zanimalo nas je, ali pri tem obstajajo razlike med osnovnošolskimi učitelji na različnih delovnih mestih. Ugotoviti smo želeli, katere vrste pravopisnih napak se v šolskih vabilih pojavljajo najpogosteje ter ali obstajajo razlike med učitelji na različnih delovnih mestih. Prav tako nas je zanimala razlika med njimi v povprečnem številu pravopisnih napak. Ugotovili smo, da je v šolskih vabilih najslabše upoštevano načelo upoštevanja prvin in pravil danega besednega jezika. V analiziranih besedilih so se pojavile napake, ki smo jih uvrstili v 30 kategorij, pri čemer je bila najpogostejša napaka raba vezaja in pomišljaja. Tako pri upoštevanju načel uspešnega sporočanja kot tudi pri vrstah in povprečnem številu pravopisnih napak smo opazili statistično značilne razlike med učitelji na različnih delovnih mestih. Sklenemo lahko, da načela uspešnega sporočanja najbolj upoštevajo profesorji slovenskega jezika, najmanj pa profesorji ostalih predmetov na predmetni stopnji.
Keywords: vabilo, načela uspešnega sporočanja, pravopis, učitelj, napaka
Published: 10.08.2020; Views: 313; Downloads: 91
.pdf Full text (2,80 MB)

2.
Pravne ureditve nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih
Matic Kocjančič, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo predstavlja pravno analizo nekrivdnih odškodninskih shem v tujih zdravstvenih sistemih, natančneje pravnih sistemih skandinavskih držav (Švedska, Danska in Norveška) in Nove Zelandije. Jedro naloge izhaja iz teze, da je potrebna reforma slovenskega zdravstvenega sistema in z njim povezanega sistema odškodovanja za škodo nastalo zaradi zdravstvenih napak. Prav zato so v nalogi preučene možnosti drugih oblik odškodovanja, in sicer po modelu nekrivdnih odškodninskih shem iz skandinavskih držav. Ta model predstavlja noviteto na področju odškodovanja, saj vzpostavlja drugačen odškodninski režim, s katerim se odškoduje pacienta, četudi krivde zdravstvenega delavca ni mogoče ugotoviti. Z njim se lahko izognemo visokim postopkovnim stroškom, nezadovoljstvu v razmerju med zdravnikom in pacientom ter se osredotočimo na promocijo varnosti v zdravstvu. Kljub temu pa sistem ne prinaša zgolj prednosti, saj je deležen tudi določenih kritik, ki so povezane s krogom oškodovancev. Pojavlja se vprašanje glede izražanja resnične pravice in pomanjkanja učinka »strahu«, ki ga poznamo iz klasičnega pravdnega postopka. Vsled tega naloga na kratko v začetku predstavi izvirni »no fault« oziroma nekrivdni odškodninski sistem iz Nove Zelandije, potem pa se poglobi v tri področja, ki so potrebna za rešitev problema: materialne značilnosti nekrivdnih odškodninskih shem, postopkovno ureditev ter razpravo o kvalitetah in slabostih obravnavanega sistema.
Keywords: nekrivdne odškodninske sheme, nekrivdne, odškodninske, sheme, odškodninske sheme, tuji zdravstveni sistemi, tuje zdravstvo, zdravstveni sistemi, zdravstvena škoda, zdravstvena napaka, medicinska napaka, napaka v medicini, odškodovanje pacienta, škoda, pacientova škoda, napaka v zdravljenju, napaka pri zdravljenju, Nova Zelandija, skandinavski zdravstveni sistem, Švedsko zdravstvo, Dansko zdravstvo, Norveško zdravstvo, pacient, primerjalno pravna analiza zdravstvenih sistemov, primerjalno pravna, analiza zdravstvenih sistemov, uvedba nekrivdnih odškodninskih shem
Published: 25.03.2019; Views: 566; Downloads: 107
.pdf Full text (653,23 KB)

3.
Primeri malomarnega zdravljenja
Kaja Brezovnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Napake pri zdravljenju prizadenejo na tisoče ljudi in lahko pomenijo dolgotrajne ali celo usodne posledice za pacienta, po drugi strani pa predstavljajo psihološki stres za zdravnika in zdravstveno osebje. Vse to kaže na globlje sistemske pomanjkljivosti, na katere vplivajo ne le zdravniki in zdravstveno osebje, temveč tudi oprema, pacienti, delovno okolje, organizacija dela in zadolžitve. Kaznivo dejanje, povzročeno iz malomarnosti, se lahko pojavi kot posebna oblika krivde le takrat, kadar zakon to izrecno določa. Eno takšnih kaznivih dejanj je tudi malomarno zdravljenje, ki je opredeljeno v 179. členu Kazenskega zakonika (»Kazenski zakonik [KZ-1-NPB4]«, 2012). Da se lahko ugotovi zdravniška napaka, mora sodišče utemeljiti dvome določenih dejstev, na podlagi katerih se v postopek vključi sodni izvedenec medicinske stroke, ki s svojim strokovnim znanjem razjasni sodišču manj znana dejstva ter poda mnenje, ali je zdravstveno osebje oziroma zdravnik ravnal v skladu s pravili zdravniške znanosti in stroke. Pregledali smo sodno prakso in ugotovili, da zdravstvenim napakam pogosto botrujejo slabo načrtovanje in neustrezno zaporedje postopkov, postavitev napačne diagnoze ter pomanjkljiva komunikacija med zdravnikom, bolnikom ter zdravstvenim osebjem, do katere pride zaradi neznanja, malomarnosti, v nekaterih primerih pa tudi namernega postopanja. Skozi podrobnejšo analizo primerov se je izkazalo, da je pri dokazovanju kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja ključna vloga sodnih izvedencev, sodišče samo presoja odnos obdolženca do dejanja. Pri pregledu odločitev sodišč se je izkazalo, da pomanjkanje dokazov pogosto onemogoči vzpostavitev vzročne zveze med postopanjem zdravnika in posledico, torej poslabšanje zdravja, oziroma sodišča zaradi pomanjkanja dokazov ne morejo onkraj razumnega dvoma zatrditi, da je posledica nastala izključno zaradi malomarnega zdravljenja.
Keywords: diplomske naloge, kaznivo dejanje, malomarno zdravljenje, zdravniška napaka, sodni izvedenec, zdravstveno osebje
Published: 10.10.2018; Views: 829; Downloads: 158
.pdf Full text (892,67 KB)

4.
Odgovornost za dogodke pred rojstvom otroka
Tjaša Tarča, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Odgovornost za dogodke pred rojstvom otroka obravnava tematiko odgovornosti matere, zdravnika, babice in tretjih oseb za dogodke, ki se zgodijo, preden se otrok rodi. Rojstvo otroka za mati predstavlja neizmerno veselje in ponavadi je njena glavna želja, da se otrok rodi zdrav, zato se vzdrži določenih dejanj, ki bi mu lahko škodovala. Niso pa vse matere enake. Mati lahko s svojim ravnanjem že v času nosečnosti svojemu nerojenemu otroku škoduje. Uživanje alkohola, tobačnih izdelkov in drog negativno vpliva na fetus in lahko pusti trajne posledice. Magistrsko delo predstavi negativne učinke uživanja omenjenih substanc na fetus. Odgovornost matere za njena dejanja v Sloveniji, kjer mati med nosečnostjo ne odgovarja za svoja dejanja, primerja z odgovornostjo matere v Wisconsinu, na Irskem in Poljskem. V Wisconsinu fetus namreč velja za osebo že od spočetja, zato je mati zaradi uživanja substanc lahko priprta, poslana na prisilno zdravljenje ali ji je celo odvzeto skrbništvo nad fetusom. Na Poljskem mati sicer ne odgovarja za svoja dejanja med nosečnostjo, je pa njena pravica do splava zelo omejena. Pravica do splava je prav tako zelo omejena na Irskem, mati pa odgovarja, v kolikor povzroči smrt fetusa. Magistrsko delo obravnava tudi odgovornost zdravnika za dogodke pred rojstvom otroka. Zdravnik je lahko namreč v času nosečnosti malomaren in stori zdravniško napako. Zdravnik odgovarja moralno, disciplinsko, odškodninsko in kazensko. Enako odgovornost kot zdravnik za svoje delo prevzema tudi babica, saj lahko s svojimi dejanji prav tako škoduje fetusu. Obravnavana je še odgovornost tretjih oseb za dejanja, storjena pred rojstvom otroka. V Sloveniji tretje osebe ne odgovarjajo za svoja dejanja, saj otrok pravno sposobnost pridobi šele z rojstvom in zatorej zoper fetus niso mogoča kazniva dejanja. Fetus je varovan samo posredno preko telesa matere. Ureditev v Wisconsinu, na Irskem in Poljskem je drugačna, saj tam tretje osebe lahko odgovarjajo za dogodke pred rojstvom otroka.
Keywords: Fetus, odgovornost matere, odgovornost zdravnika, babica, odgovornost tretjih oseb, zdravniška napaka, splav, Wisconsin, Irska, Poljska.
Published: 03.07.2018; Views: 527; Downloads: 124
.pdf Full text (1,41 MB)

5.
INTERFERENCE V NEMŠKIH SREDNJEŠOLSKIH ESEJIH
Nataša Žmavc, 2015, master's thesis

Abstract: Tema magistrske naloge so bile napake oziroma interference, ki smo jih analizirali na podlagi nemških esejev, ki so jih napisali slovenski srednješolci. Področja, ki so nas zanimala, in katera smo tudi analizirali, so bila: slovenske interference, angleške interference in zapis male začetnice pri nemških samoglasnikih. Interferenco lahko poimenujemo tudi kot napako, ki izvira iz drugega jezika kot je ciljni jezik. V večini primerov govorimo o materinščini. Če želimo govoriti o interferencah, moramo omeniti tudi ciljni jezik učencev tujega jezika. Leta 1972 je ameriški jezikoslovec Larry Selinker ta se razvijajoč jezik poimenoval kot medjezik (angl. kratica za to je Interlanguage). V nemščini se za ta pojem uporablja beseda Interimsprache. Analiza napak je pokazala, da so srednješolci večino napak naredili na področju materinščine oziroma slovenskih interferenc. Na področju velike ali male začetnice so naredili 343 napak. Na področju angleških interferenc so naredili le 33 napak. Če učenec tujega jezika teh napak ne zmanjša oziroma če jih še bo vedno ponavljal, lahko v najslabšem primeru govorimo o fosilizaciji napak, kjer bo učenec te napake še vedno ponavljal misleč, da ni naredil nobene.
Keywords: Medjezik, ciljni jezik, interferenca, napaka, Interlanguage, fosilizacija, učenec.
Published: 08.11.2017; Views: 470; Downloads: 56
.pdf Full text (1,02 MB)

6.
Pravice kupca v primeru nakupa blaga s stvarno napako po določbah OZ, ZVPot in Dunajski konvenciji
Simon Popič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka država ima svojo nacionalno pravno ureditev, ki omogoča kupcem uveljavljanje pravic v primerih, ko pride s prodajalci do konfliktov zaradi napak, ki jih ima kupljeno blago (lahko tudi storitev). Kupec ima v primeru, da na kupljenem blagu najde stvarno napako, pravico zahtevati, da mu prodajalec blago pregleda in popravi ali zamenja. Zelo pomembno je, da je kupcu znano, po kateri zakonodajni določbi ima največ pravic in katera ga ščiti. O napaki na blagu mora kupec prodajalca obvestiti v določenem času, ki se po določbah različnih pravnih virov razlikuje, sicer s pretekom roka izgubi svojo pravico. Kupci so lahko fizične ali pravne osebe, ki imajo različne lastnosti, značaj in potrebe. Izdelki in koristi, ki jih daje izdelek ali storitev kupcu, se od kupca do kupca razlikujejo. Slovenija ima domačo in mednarodno pravno ureditev, ki sta v nekaterih ureditvah podobni, spet v drugih pa se razlikujeta. Kupci, ki so fizične osebe ali tako imenovani potrošniki (drugi odstavek 1. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), lahko svoje pravice uveljavljajo po določbi ZVPot, medtem ko lahko kupec, ki je pravna oseba, uveljavlja svoje pravice iz naslova stvarnih napak po Obligacijskem zakoniku. V slovenski sodni praksi se je Dunajska konvencija v obdobju zadnjih pet let (2012-2017) uporabila štirinajstkrat.
Keywords: pravice kupca, prodajna pogodba, stvarna napaka, Obligacijski zakonik, Zakon o varstvu potrošnikov, Dunajska konvencija
Published: 07.11.2017; Views: 1066; Downloads: 169
.pdf Full text (441,13 KB)

7.
Problematika pretrganja vzročne zveze v odškodninskem pravu
Urška Kapun, 2017, master's thesis

Abstract: Vzročna zveza je element krivdne in objektivne odškodninske obveznosti. Je vez med protipravnim dejanjem in škodo, čeprav zakon tega posebej ne poudarja in je ne definira. Kadar govorimo o pretrganju vzročne zveze, moramo najprej razjasniti, kdaj je vzročna zveza podana oziroma ni podana. Pri tem si pomagamo s teorijami o vzročni zvezi. Poznamo več teorij, ki se razlikujejo tako glede na zgodovinska obdobja kot glede na avtorje, lahko imajo celo isto bistvo, vendar različno poimenovanje. V praksi sta splošno sprejeti teorija adekvatnosti in teorija o pravno relevantni vzročnosti ali »ratio legis« vzročnosti. Od teorij vzročne zveze, ki se pojavljajo, je odvisno, ali vzročna zveza je ali ni podana. Zaradi raznolikosti primerov se to vprašanje rešuje od primera do primera. V praksi se pojavljajo primeri, ko vzročna zveza sicer je podana, vendar pa odškodninska obveznost ni, ker so se pojavile okoliščine, ki pretrgajo vzročno zvezo. Zakon teh primerov ne našteva taksativno, ampak se presojajo od primera do primera. Te okoliščine so naključja, ko oseba izpolni svoje dolžnostno ravnanje v tolikšni meri, kot ji to narekujejo objektivne okoliščine in kot ji omogočajo individualne lastnosti, pa vseeno nastane prepovedana posledica. Sodna praksa in teorija sta določili, da so lahko naključja neki novi, neodvisni vzroki, ravnanja nekoga tretjega, zdravniške napake ali celo oškodovanca samega. V tem primeru vzročna zveza v naravnem pomenu seveda še obstaja. V pravnem smislu pa je bila vzročna zveza pretrgana in ni več podana kot element odškodninske obveznosti. Spet drugače moramo gledati na morebiten prispevek k škodi, ki jo je povzročil zdravstveni delavec, če pride do zdravniške napake, v primeru zdravljenja poškodbe, ki jo je povzročil nekdo drug, ker moramo zdravstveno napako ločiti od zdravniških komplikacij (zapletov) in primera nesreče (v zvezi z zdravljenjem). V primeru objektivne odškodninske obveznosti vzročne zveze ni treba dokazovati. Posebej je zakonsko urejeno, da je v primeru obveznega cepljenja država objektivno odgovorna za morebitno smrt ali škodo na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij osebe, ki je bila cepljena.
Keywords: Odškodninsko pravo, vzročna zveza, pretrganje vzročne zveze, naključje, zdravniška napaka, cepljenje
Published: 29.05.2017; Views: 2578; Downloads: 478
.pdf Full text (1,14 MB)

8.
Pravice potrošnikov pri uveljavljanju stvarne napake
Manca Šmit, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Pri prodaji, nakupu ali najemu stvari se v vsakdanjem življenju pogosto pojavijo konflikti med kupci in prodajalci zaradi napake izdelka. V poslovni praksi so načini reševanja konfliktov različni, vendar mnogokrat neučinkoviti. Najpogostejša vzroka za neustrezno reševanje teh razmerij sta težnja po ohranitvi poslovnih odnosov ter nepoznavanje pravnih predpisov. Vsak potrošnik ima pravico, da za napake na kupljenem blagu uveljavlja stvarno napako. Ta je opredeljena v pravnih predpisih; v Sloveniji sta to Obligacijski zakonik in Zakon o varstvu potrošnikov. Če potrošnik na izdelku ugotovi stvarno napako, mora o njej prodajalca obvestiti v za to določenem časovnem roku. Potrošnik se sam odloči za enega izmed jamčevalnih zahtevkov. Na voljo ima odpravo napake, zamenjavo izdelka za nov brezhibni izdelek, vračilo plačanega zneska v sorazmerju z napako ali razveljavitev prodajne pogodbe z vračilom celotnega zneska. Med potrošniki je poznavanje pravic in postopkov uveljavljanja stvarne napake šibko. Prav tako jih mnogo ne loči med pojmoma stvarna napaka in garancija. Zato bi bilo potrebno potrošnike bolje seznaniti z njihovimi pravicami in jim tako omogočiti bolj varno poslovno okolje.
Keywords: stvarna napaka, potrošnik, pravice, prodajalec, garancija
Published: 22.11.2016; Views: 974; Downloads: 187
.pdf Full text (714,67 KB)

9.
Napaka proizvoda kot predpostavka odgovornosti za proizvod v pravu ZDA in v pravu Republike Slovenije kot države članice EU
Janko Keček, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava napako proizvoda kot ključno predpostavko odgovornosti za proizvod v pravu ZDA in v slovenskem pravu. Pri tem se osredotoča predvsem na ureditev v Tretjem restatementu, katerega bistvene značilnosti so: različna definicija napake proizvoda glede na kategorije napake, izključitev testa potrošnikovih pričakovanj kot samostojnega testa napake, obveznost oškodovanca, da dokaže razumen alternativen načrt, če hoče dokazati obstoj napake v načrtu, obveznost proizvajalca, da tudi po oddaji proizvoda v promet opozarja na nevarnosti proizvoda, posebna definicija napake zdravil in medicinskih pripomočkov … V nalogi je podana primerjava med ureditvijo v Tretjem restatementu z Drugim restatementom in odločitvami sodišč v ZDA na eni strani ter z ureditvijo v Zakonu o varstvu potrošnikov (oz. Direktivi 85/374/EGS), Zakonu o splošni varnosti proizvodov (oz. Direktivi 2001/95/ES) in Obligacijskem zakoniku na drugi strani. Magistrsko delo predstavlja tudi razloge, zakaj Tretji restatement drugače kot Drugi restatement ne vsebuje enotne definicije napake izdelka, kar kaže tudi na različni temelj odgovornosti za različne kategorije napake, pomemben del naloge pa predstavlja tudi primerjava med testom potrošnikovih pričakovanj in testom tveganja – koristnosti kot osnovnima testoma napake proizvoda v ZDA. Prikazane so odločitve sodišč v ZDA, ki so v številnih primerih odločala, ali ima proizvod napako, kar je lahko tudi v pomoč pri odločanju sodišč v Sloveniji, kjer je sodna praksa glede ugotavljanja napake proizvoda skromna. V preteklosti je ureditev odgovornosti za proizvod v ZDA vplivala na sprejem Direktive 85/374/EGS in posledično na Zakon o varstvu potrošnikov, zato so mnoga stališča sodišč in teorije v ZDA uporabna tudi za slovensko pravo. Glede na to, da v slovenski pravni literaturi ni enotnega stališča o temelju odgovornosti za napako po 2. odstavku 155. člena Obligacijskega zakonika, je obširneje obravnavano tudi to vprašanje. Na obseg odgovornosti proizvajalca pomembno vpliva (ne)dopustnost ugovora stanja znanosti in tehnike (state of the art defense), zato je posebno poglavje posvečeno tudi temu ugovoru, ki je neločljivi del definicije napake proizvoda po Tretjem restatementu ter ki ga dopušča Direktiva 85/374/EGS in določa Zakon o varstvu potrošnikov, je pa v nasprotju s konceptom objektivne odgovornosti za proizvod in v nasprotju z načelnim izhodiščem pobudnikov za sprejem Direktive 85/374/EGS.
Keywords: odgovornost za proizvod, napaka proizvoda, test potrošnikovih pričakovanj, test tveganja – koristnosti, objektivna odgovornost, odgovornost na podlagi malomarnosti, razumen alternativen načrt, dolžnost opozarjanja po prodaji, ugovor stanja znanosti in tehnike
Published: 26.10.2016; Views: 854; Downloads: 170
.pdf Full text (1,82 MB)

10.
Varnost in zanesljivost čistilne naprave
Matjaž Fras, 2016, master's thesis

Abstract: V okviru magistrskega dela smo kvantitativno določevali verjetnosti zanesljivosti sistema (tehnična odpoved / napaka) in verjetnosti nastanka človeških odpovedi / napak (človeške nezanesljivosti) na obravnavanem primeru čistilne naprave (ČN), pri čemer je bil poudarek na slednjih. Verjetnosti tehničnih in človeških napak smo analizirali na podlagi dveh spektrov t.j. Trenutne in Kontinuirane odpovedi ČN. Za določevanje tehničnih odpovedi smo uporabili metodo Analize drevesa odpovedi (FTA), ki je pokazala, da je verjetnost tehnične napake pri Kontinuirani odpovedi veliko večja kot pri Trenutni odpovedi. Verjetnost pojava pojava človeške napake smo analizirali s pomočjo dveh metod Analize človeške zanesljivosti druge generacije. Ker je bila verjetnost človeške napake za celotno čistilno napravo po Osnovni metodi kognitivne zanesljivosti in analize odpovedi (Osnovna CREAM metoda) večja od ugotovljene verjetnosti tehnične napake, smo nadaljevali z Razširjeno CREAM metodo, kjer smo določali verjetnosti napake za vsako posamezno akcijo oz. napako operaterja ČN. Na osnovi pridobljenih rezultatov verjetnosti tehnične in človeške napake smo izvedli sintezo rezultatov obeh analiz ter tako kvantitativno ugotovili vpliv verjetnosti človeške napake glede na celotno verjetnost napake (v primeru Trenutne odpovedi slednja predstavlja kar 85% glede na celotno zanesljivost ČN (Kontinuirana odpoved 39%)). Izvedena analiza varnosti in zanesljivosti čistilne naprave predstavlja uporaben primer, metodologijo ali orodje, s katerim lahko upravljalci ČN (predvsem malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov) na sorazmerno hiter in učinkovit način ugotavljajo verjetnosti nastanka napak ter na osnovi slednjih pripravijo ukrepe preprečevanja le teh.
Keywords: čistilna naprava, verjetnost, odpoved, zanesljivost sistema, tehnična napaka, človeška zanesljivost, človeška napaka, analiza drevesa odpovedi, metoda kognitivne zanesljivosti in analize odpovedi
Published: 27.09.2016; Views: 1085; Downloads: 86
.pdf Full text (9,02 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica