| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 74
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Poškodbe policistov z vidika napadov na policiste v letih 2004 in 2005
Matjaž Mravlja, Srečko Krope, 2007, published scientific conference contribution

Keywords: policija, napadi na policiste, poškodbe pri delu, statistika, varstvo pri delu, izjava o varnosti, preventivni ukrepi
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 82; Downloads: 2
.pdf Full text (972,17 KB)

2.
Moderno piratstvo
Vasja Gorjup, 2007, published professional conference contribution

Keywords: pomorski promet, pirati, ladje, napadi
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 35; Downloads: 0
.pdf Full text (751,88 KB)

3.
Vpliv terorističnih napadov na turizem
Martina Ciperle, 2006, published professional conference contribution

Keywords: terorizem, teroristični napadi, turizem, varnostni ukrepi, krizni management
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 36; Downloads: 2
.pdf Full text (305,52 KB)

4.
Pripravljenost sistema zaščite, reševanja in pomoči ob terorističnih pojavih
Zvezdan Božič, 2006, published professional conference contribution

Keywords: terorizem, teroristični napadi, zaščita in reševanje
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 146; Downloads: 2
.pdf Full text (371,20 KB)

5.
Vpliv stereotipov in mitov na raziskavo kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15. let
Katja Bašič, 2002, published professional conference contribution

Keywords: spolni napadi, posilstvo, spolno nasilje, otroci, kazniva dejanja
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 68; Downloads: 1
.pdf Full text (193,16 KB)

6.
Možnosti za preprečevanje strelskih napadov v izobraževalnih ustanovah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Elma Kuduzović, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Hudo nasilje v šolah in drugih izobraževalnih ustanovah je v zadnjih letih postalo vse večja skrb v mnogih državah. Veliko je razprav o tem, kako se spopasti s tem problemom. Velik del razprav je usmerjen v splošne probleme v družbi, kulturne spremembe in kako reagirati na napade, ko do njih pride, in kaj storiti po tem. Ta vprašanja sprožajo precejšnje število različnih razvojnih projektov, vendar se veliko projektov ne osredotoča na taktično in operativno raven preventive ali na natančno in pravočasno preprečevanje hudega ciljnega šolskega nasilja. Glede na razširjenost takšnih strelskih napadov so se številne novinarske in znanstvene raziskave osredotočile na prepoznavanje glavnih dejavnikov tveganja. Večina študij je kot ključni dejavnik tveganja opredelila ekstremno družbeno zavračanje. Drugi dejavniki tveganja, ki jih ugotavljajo raziskave, so vključevali razpoložljivost orožja in uporabo nasilnih medijev, zlasti nasilnih videoiger, pa tudi nasilne glasbe, televizijskih oddaj in filmov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so nekateri strelci imeli psihične težave. Rasa, spol in razred prav tako predstavljajo velik vpliv na strelce. Kot odgovor na množična streljanja v šolah večina šol uvaja in krepi vrsto varnostnih ukrepov, kot je povečana varnost v šolskih kampusih in aktivno strelsko usposabljanje za osebje. Ti ukrepi vključujejo nadzorovan dostop do šole, zgradbe ali zemljišča med šolskim časom, zahteve, uporabo varnostnih kamer, zagotavljanje telefonov v učilnicah in zahtevo po šolskih uniformah. V večini šol so uvedli princip ničelne tolerance do nasilja. Princip ničelne tolerance pomeni, da se v šolah ne dopušča nikakršnega neprimernega vedenja in nasilja, če pa se pojavi, sledijo kazni.
Keywords: nasilje, strelski napadi, strelno orožje, izobraževalne ustanove, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 312; Downloads: 77
.pdf Full text (2,07 MB)

7.
Napad na Kapitol: študija primera : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maj Ulčnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Napad na Kapitol, sedež ameriškega Kongresa, ki se je zgodil 6. januarja 2021, je bil prelomen dogodek tako v ameriški kot svetovni zgodovini in je jasno opozoril na vse hujšo krizo demokracije, ki v zadnjih letih dobiva pandemične razsežnosti. Nasilni vdor podpornikov takratnega predsednika Donalda Trumpa v Kapitol je bil groba kršitev demokratičnih načel, na katerih naj bi temeljila ameriška družba kot ena izmed najstarejših modernih demokratičnih držav, Združene države Amerike je postavil v družbene in politične okoliščine, s kakršnimi se niso srečale že vse od državljanske vojne. Zahteval je več smrtnih žrtev, povzročil občutno materialno škodo, predvsem pa je izpostavil tako krhkost demokracije kot tudi njeno presenetljivo odpornost proti populizmu in avtoritarnosti. Posledice napada in celotnega z njim povezanega političnega, družbenega in pravnega dogajanja predstavljajo nevaren precedens, ki nam kot demokratičnim družbam postavlja mnoge izzive in je morda ena izmed hujših groženj demokratični ureditvi v moderni dobi. V tem diplomskem delu smo poskušali odgovoriti na vprašanja, kako je do napada na Kapitol sploh prišlo, kaj se je dogajalo in kaj lahko po njem pričakujemo. Proučili smo vlogo teorij zarote, ekstremističnih skupin, družbenih sprememb ter političnih in pravnih dogajanj. Zaradi nedavnosti dogodka in ogromne količine literature, relevantnih oseb, dogodkov in dejstev, pričujoče diplomsko delo ni izčrpen pregled vseh, temveč poskuša na področje raziskovanja vpeljati kritične kriminološke uvide ter postaviti ustrezen raziskovalni okvir za bodoče delo.
Keywords: Kapitol, napadi, vstaje, teorije zarote, Trump, Donald, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.09.2023; Views: 246; Downloads: 47
.pdf Full text (1,28 MB)

8.
Načrt odziva na phishing napad : magistrsko delo
Katja Bajs, 2023, master's thesis

Abstract: V zaključnem delu smo se ukvarjali s problematiko phishing napadov in z načrti odziva na tovrstne napade. Na začetku smo opredelili problem (povečevanje števila phishing napadov in pomanjkanje predloge načrta odziva nanje), ki je predstavljal osnovo, na kateri smo si zastavili več ciljev, in za vsak cilj postavili tezo. Na podlagi želenih ciljev smo si izbrali ustrezne metode (sistematičen pregled literature in drugih virov, pluralna študija primera in izdelava lastne rešitve za izpostavljen problem) ter napisali predpostavke in omejitve. V teoretičnem delu zaključne naloge smo prek sistematičnega pregleda literature in drugih virov najprej predstavili phishing napade in nato še načrte odziva. Pri phishing napadih smo pojasnili, kaj so kibernetske grožnje in kaj incidenti informacijske varnosti ter kam med ta pojma uvrščamo phishing. Predstavili smo potek phishing napadov, možne posledice, preventivne ukrepe ter za konec še kratek statistični pregled. Pri načrtih odziva smo najprej razložili, kaj sploh so, kaj zajemajo in na kaj je treba biti pozoren pri pripravi. Posebej smo preverili še, kaj je pomembno pri načrtih odziva na phishing napade. V empiričnem delu smo najprej uporabili metodo pluralne študije primera, s katero smo analizirali in proučili tri prosto dostopne predloge načrta odziva na incident in te rezultate tudi primerjali. Rezultate pluralne študije smo združili z glavnimi ugotovitvami teoretičnega dela, da smo z lastno rešitvijo pripravili še predlogo načrta odziva na phishing napade.
Keywords: informacijska varnost, phishing napadi, načrt odziva, magistrska dela
Published in DKUM: 30.08.2023; Views: 246; Downloads: 52
.pdf Full text (2,14 MB)

9.
Anders Behring Breivik - napad na Norveškem : magistrsko delo
Tadej Križman, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo s pomočjo člankov in literature preučili primer Andersa Behringa Breivika, ki je leta 2011 izvedel teroristična napada na Norveškem. V napadu v Oslu je umrlo sedem oseb, v napadu na otoku Utoya je bilo ubitih 77 ljudi. V magistrskem delu smo najprej opisali otroštvo in življenje Breivika. Njegov odnos z mamo je ključnega pomena za razumevanje njegovih kasnejših dejanj. Nato smo opisali potek obeh napadov. V naslednjem poglavju smo opisali potek sojenja in psihiatrična mnenja. Na sojenju je Breivik predstavil svojo ideologijo, ki jo je tudi zapisal v tisoč petsto strani dolgem manifestu. Tako v pogovorih z različnimi psihiatri kakor tudi na sojenju ni pokazal nobenega obžalovanja nad svojimi dejanji. Breiviku so diagnosticirali disocialno osebnostno motnjo in narcistično osebnostno motnjo. V magistrskem delu smo opisali narcistično osebnostno motnjo, merila za njeno diagnosticiranje in njen vpliv na nasilnost posameznika. Prav tako so strokovnjaki menili, da ima Aspergerjev sindrom. V delu so opisani Aspergerjev sindrom in merila za njegovo diagnosticiranje. Breivik je zaradi neuspehov in nezmožnosti vključevanja v različne družbene skupine začel igrati videoigre in se popolnoma izoliral od ljudi. V poglavju o videoigrah smo opisali, ali igranje nasilnih videoiger vpliva na nasilnost posameznika. V zaključnem delu magistrskega dela smo odgovorili na hipoteze. Ugotovili smo, da se posameznik ne more načrtno spremeniti v sociopata, saj vzroki za asocialno osebnostno motnjo izvirajo iz travme iz otroštva ali pa so genetsko pogojeni. Pri vprašanju, ali lahko narcisoidna osebnostna motnja vpliva na nasilnost posameznika smo ugotovili, da sama motnja ne pomeni, da bo oseba nasilna, ampak da lahko v povezavi z drugimi dejavniki kot so na primer stres ali zavrnitev privede do nasilna. Ugotovili smo tudi, da kljub temu da je splošno prepričanje, da igranje nasilnih videoiger vodi k nasilju, pa raziskave kažejo, da so pomembni tudi drugi dejavniki kot so starost igralca, njegov socialni status, duševni status, čas igranja in podobno.
Keywords: teroristični napadi, Breivik, Anders Behring, narcizem, Aspergerjev sindrom, videoigre, magistrska dela
Published in DKUM: 26.07.2023; Views: 358; Downloads: 49
.pdf Full text (766,00 KB)

10.
Uporaba kibernetskih orožij v sferi obveščevalne dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
David Erak, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Z razvojem kibernetskega prostora in odvisnosti družbe od njega so obveščevalne službe in z njimi povezani akterji za doseganje geopolitičnih in nacionalnovarnostnih ciljev morali razviti nove metode in orodja, ki jim omogočajo pridobivanje tajnih podatkov iz tega prostora. Pojavile so se nove tehnike in strategije, ki so posebej zasnovane za izkoriščanje ranljivosti digitalnih sistemov. V diplomskem delu bomo predstavili uporabo teh orodij, ki jih poznamo pod pojmom kibernetsko orožje, in njihovo vlogo pri pridobivanju tajnih podatkov. Predstavili bomo tudi različne vrste kibernetskega orožja, ki ga uporabljajo obveščevalne službe, kot so zlonamerna programska oprema, virusi in druge oblike zlonamerne programske opreme. Ta orodja so namenjena vdoru v ciljne sisteme in zbiranju podatkov, ki se nahajajo v teh sistemih. Tako je v sodobnem digitalnem svetu uporaba kibernetskega orožja postala najpomembnejša metoda zbiranja obveščevalnih podatkov. V diplomskem delu bomo izpostavili tudi druge nevarnosti, povezane z uporabo kibernetskega orožja, ki pa niso povezane z zbiranjem tajnih podatkov. To so kibernetski napadi na številne sisteme, ki so pomembni za delovanje države, tu bi omenili predvsem kritično infrastrukturo, finance, gospodarstvo in družbene podsisteme, kot je zdravstvo, takšni napadi pa družbi povzročijo veliko škode. Tudi za temi napadi običajno stojijo države ali hekerske skupine, ki jih pogosto sponzorira država. Da se država lahko uspešno zoperstavi tem napadom, ki so usmerjeni na kritično infrastrukturo in nimajo nobene povezave z obveščevalno dejavnostjo, pa je pogosto potrebno mednarodno sodelovanje med državami oziroma mednarodnimi organizacijami, kot sta EU in NATO.
Keywords: kibernetsko orožje, kibernetski napadi, obveščevalna dejavnost, mednarodne organizacije, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.05.2023; Views: 591; Downloads: 45
.pdf Full text (1,09 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica