| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 137
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Time and potential-resolved comparison of copper disc and copper nanoparticles for electrocatalytic hydrogenation of furfural
Nik Maselj, Vasko Jovanovski, Francisco Ruiz-Zepeda, Matjaž Finšgar, Tamara Klemenčič, Jan Trputec, Ana Rebeka Kamšek, Marjan Bele, Nejc Hodnik, Primož Jovanovič, 2023, original scientific article

Abstract: Herein, a comparative analysis of two case example catalysts for electrocatalytic hydrogenation (ECH) of furfural under acidic conditions, namely a copper polycrystalline disc and copper nanoparticles dispersed on carbon support, is performed. To gain a detailed insight on ECH trends, a task-specific methodology is employed based on electrochemistry–mass spectrometry coupling, which enabled time- and potential-resolved detection of volatile ECH products, i.e., 2-methylfurane (2-MF) and H2. In this way, the ability to elucidate potential-dependent product distribution for the two catalysts, namely faradaic efficiency, is achieved. Accordingly, the nanoparticulate analog is significantly more active toward competitive hydrogen evolution reaction and 2-MF production, whereas the polycrystalline sample is more selective toward furfuryl alcohol. The observed differences in ECH are ascribed to alterations in surface domains, which is supported by surface-sensitive lead underpotential deposition characterization.
Keywords: baker, nanodelci, elektrokataliza, copper, nanoparticles, electrocatalytic hydrogeneration
Published in DKUM: 19.04.2024; Views: 63; Downloads: 0
.pdf Full text (3,22 MB)
This document has many files! More...

2.
Analiza uporabe nanotekočin v toplotnih prenosnikih : magistrsko delo
Andrej Špiler, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana simulacija toplotnega prenosnika v krožni zanki, v katerem je nanotekočina. Nanotekočina je stabilna suspenzija majhnih delcev v nosilni tekočini. V magistrskem delu je nosilni medij voda, v kateri so nanodelci Al2O3. Simulacija se je izvedla v programskem paketu Ansys Fluent. Geometrija toplotnega prenosnika je bila narejena po toplotnem prenosniku, uporabljenem pri eksperimentu, ki sta ga izvedla Cobanoglu in Haktan Karadeniz v delu ''Effect of nanofluic thermophysical propertis on the performance prediciton of single-phase natural ciculation loops'' [1]. Za opis snovnih lastnosti nanotekočin, ki so temperaturno in koncentracijsko odvisne, se je uporabil UDF (User Defined Function). Gibanje in obnašanje nanodelcev v tekočini se je v programski paket Ansys Fluent vstavilo kot UDS (User defined Scalar). Rezultati cevi premera 4,75 mm so se primerjali z rezultati iz eksperimenta [1] pri toplotnih močeh 10, 30 in 50 W. Naknadno so se naredile simulacije za premere 3, 4, 5 in 6 mm ter pregledal se je izkoristek glede na večanje koncentracije nanodelcev. Rezultati so pokazali, da se z višanjem koncentracije nanodelcev veča izkoristek toplotnega prenosnika in manjša hitrost tekočine.
Keywords: prenos toplote, toplotni prenosniki, nanodelci, nanotekočine, Ansys Fluent, UDF, UDS
Published in DKUM: 03.04.2024; Views: 114; Downloads: 15
.pdf Full text (9,81 MB)

3.
Razvoj au nanodelcev z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize za detekcijo protiteles proti SARS-CoV-2 : doktorska disertacija
Žiga Jelen, 2023, doctoral dissertation

Abstract: V doktorskem delu so predstavljene študije, eksperimentalno delo, tehnike karakterizacije, rezultati in analize, s pomočjo katerih smo potrdili hipotezo, da je možno Au nanodelce (AuND) pripravljene z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize (USP), konjugirati s ciljnimi antigeni SARS-CoV-2 in rekombinantnim IgG, da bodo delovali v imunoserološkem hitrem testu na lateralni tok (LFIA), za potrditev potencialne prisotnosti protiteles proti virusu SARS-CoV-2. S ciljno izbranimi parametri (0,5 g/l Au, 5 l/min N2, 2,5 l/min H2) smo z USP sintetizirali AuND iz prekurzorja na osnovi zlatovega (III) klorida. AuND smo zbirali v steklenicah z demineralizirano vodo. Določili smo optimalne stabilizatorje in njihove koncentracije: 2,5 g/L PVP 40K ((C6H9NO)n) ter naknadno dodani 1 g/L trinatrijevega citrata (Na3C6H5O7) in saharoze (C12H22O11), da bi preprečili AuND aglomeracijo. Presevna elektronska mikroskopija AuND je pokazala, da so okrogli, s povprečno velikostjo okoli 50 nm in ozko velikostno porazdelitvijo, brez defektov in nizkim ZETA potencialom, 2,4 mV, pri pH 7,5. Za odstranitev vode iz suspenzije z AuND in stabilizatorji je bila uporabljena liofiliazcija, ki je bila izvedena pri naslednjih pogojih: zamrzovanje pri –40 °C, 4 h, atmosferski tlak; primarno sušenje pri +20 °C, 12 h, 1–4 Pa; sekundarno sušenje pri +30 °C, 33 h, 1–4 Pa. Nastali posušeni AuND so ohranili vse lastnosti, ki so potrebne za funkcijo oznak v hitrih LFIA testih: visoka površinska energija, površinska plazmonska resonanca in proste karboksilne skupine za konjugacijo. V nadaljevanju izvajanja eksperimentov smo, da bi potrdili doktorske hipoteze, izvedli raziskavo in optimizacijo konjugacije AuND z antigenom SARS-CoV-2, ki je bodičasti protein S1 (ak 1-681), in s protitelesi na zajčji IgG (RMG03). Za določitev poteka konjugacije AuND smo uporabili posredne (gelske elektroforeze, UV-Vis, preizkus delovanja) in direktne (XPS, SIMS) metode. Rezultati so pokazali, da se med našim postopkom konjugacije, v fazah čiščenja odstranimo večinski delež PVP in saharoze, ter s tem sprostimo proste karboksilne funkcionalne skupine citratnih ionov, ki so vezani na povšini AuND. Na teh prostih mestih lahko poteče konjugacija prek prostih -NH2 skupin na proteinih. Njihovo funkcionalnost smo ovrednotili z eksperimentalnimi testiranji lastno razvitega LFIA testa. Na osnovi tega smo postavili model in mehanizem konjugacije AuND, ki predpostavlja, da poteka konjugacija z antigeni oziroma protitelesi prek tvorbe peptidnih vezi med N-koncem proteina in prostimi karboksilnimi skupinami citratnega iona, ki je vezan na površino AuND prek svojih karboksilnih skupin. Za dodatno potrditev funkcionalizacije AuND z izbranimi biomolekulami smo v sklepnem delu doktorskega dela izvedli klinično študijo na pacientih UKC MB, ki je bila odobrena s sklepom KME RS št. 0120-148/2021/3. Rezultati študije so pokazali, da testi dosegajo visoko občutljivost (83 %) tako na vzorcih nosnega sluza kot na vzorcih seruma, slabšo specifičnost (66 % sluz, 74 % serum), visoko negativno napovedno vrednost (94 %) in slabšo pozitivno napovedno vrednost (38 % sluz, 45 % serum). S študijo smo potrdili delovanje AuND v funkciji oznak, saj so se testne in kontrolne linije v lastno razvitem LFIA hitrem testu obarvale.
Keywords: Nanodelci zlata, SARS-CoV-2 virus, stabilizacija, konjugacija, LFIA testi, karakterizacija
Published in DKUM: 28.03.2024; Views: 124; Downloads: 15
.pdf Full text (5,61 MB)

4.
5.
Imobilizacija ß-laktamaze : magistrsko delo
Adam Brumen, 2023, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je predstaviti pomen encima β-laktamaze za javno zdravje, kemijske in fizikalne metode imobilizacije encimov ter magnetne nanodelce kot nosilce za imobilizacijo encimov. V okviru naloge smo izvedli imobilizacijo β-laktamaze na magnetne nanodelce, ki se lahko uporablja za razgradnjo antibiotikov. β-Laktamaza razgrajuje antibiotike z β-laktamskimi obroči, natančneje peniciline, cefalosporine in karbapeneme. V okviru raziskovalnega dela smo uspešno sintetizirali aminosilanske magnetne nanodelce, ki smo jih uporabili za imobilizacijo encima. Z dodajanjem mrežnih povezovalcev in stabilizacijskih proteinov ter s spreminjanjem sinteznih parametrov, kot so temperatura, pH, vrtilna hitrost in čas imobilizacije, smo določili optimalne parametre za imobilizacijo obravnavanega encima na magnetne nanodelce. Pri raziskovalnem delu smo tako uporabili 20 mg aminosilanskih nanodelcev in encim β-laktamazo s koncentracijo 0,01 mg/mL. Ugotovili smo, da je optimalen dodatek mrežnega povezovalca glutaraldehida 10 % (v/v), optimalen dodatek govejega seruma albumina 25 % (v/v), vrtilna hitrost 450 rpm in čas imobilizacije dve uri. Proučevali smo tudi stabilnost prostega in imobiliziranega encima. Izvedli smo tudi študijo večkratne uporabe imobiliziranega encima. Po petnajstih ciklih ponovne uporabe je imobilizirani encim ohranil 12,3 % svoje začetne aktivnosti.
Keywords: imobilizacija encima, magnetni nanodelci, β-laktamaza, β-laktamski antibiotiki, mrežni povezovalec
Published in DKUM: 10.10.2023; Views: 351; Downloads: 106
.pdf Full text (2,32 MB)

6.
Sinteza fecu magnetnih nanodelcev s planetarnim mikromlinom za uporabo v biomedicinskih aplikacijah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tinkara Kovačič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena sinteza bimetalnih FeCu magnetnih nanodelcev (MND). Uporabili smo prah železa in bakra ter ju z metodo mehanskega mletja v visokoenergetskem planetarnem mikromlinu mleli različno dolgo časa. Namen diplomske naloge je bil pridobiti in preučiti sintetizirane delce, ki bodo z ustrezno Curiejevo temperaturo (TC) uporabni za zdravljenje na področju magnetne hipertermije. Pri eksperimentalnem delu smo preučevali vpliv treh parametrov, to so masno razmerje med mlevnimi kroglicami in mletim materialom, čas mletja ter vrsta materiala mlevne opreme. Vsem delcem smo s pomočjo termogravimetrične analize (TGA) določili TC in nekatere dodatno okarakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG). Pri mletju v mlevni opremi iz cirkonijevega dioksida, pod pogoji inertne atmosfere in s kroglicami premera 10 mm, smo najprej spreminjali masno razmerje. Ob tem smo ugotovili, da ima po 10 urnem mletju najnižjo TC zlitina z razmerjem 15:1. S tem razmerjem smo nadaljevali in daljšali čas mletja vse do 35 h. Po 35 h mletja smo s pomočjo modificirane TGA določili TC, ki je znašala 51 °C, kar je najbližje terapevtskemu območju za uporabo v magnetni hipertermiji (41-46 °C). Mletje smo nadaljevali v posodah iz nerjavečega jekla s kroglicami premera 5 mm, tokrat smo mleli v zračni atmosferi. Izvedli smo 10, 15 ter 25 urno sintezo. Vse dobljene TC bimetalne zlitine so bile višje v primerjavi z mletjem v opremi iz cirkonijevega dioksida. Končni rezultat raziskave prikazane v diplomskem delu izpostavlja, da so čas, material mlevne opreme in velikost mlevnih kroglic faktorji z največjim vplivom na lastnosti sintetiziranih FeCu MND.
Keywords: FeCu, bimodalna zlitina, magnetni nanodelci, mehansko mletje, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija
Published in DKUM: 14.09.2023; Views: 434; Downloads: 30
.pdf Full text (1,64 MB)

7.
Sinteza funkcionaliziranih magnetnih nanodelcev z mikrovalovno pečico za uporabo v biomedicini : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Amanda Žižek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem času se magnetni nanodelci (MND) vedno več uporabljajo v raznih biomedicinskih aplikacijah. Nanotehnologija omogoča oblikovanje nanodelcev, ki delujejo kot toplotni viri in se aktivirajo pod vplivom zunanjega magnetnega polja. Ko nanodelci v tkivih absorbirajo magnetno energijo, se lokalno segrejejo, kar omogoča usmerjeno uničevanje rakavih celic. Prav tako jih lahko uporabljamo za čiščenje plastičnih odpadkov, predvsem mikro- in nanoplastike iz raznih vodnih tokov. Diplomsko delo obsega mikrovalovno sintezo MND železovega oksida (maghemita), ki smo ga nato funkcionalizirali s citronsko kislino (CK), da smo povečali stabilnost delcev. Primerjali smo, kako vplivajo čas, temperatura in količina dodane kisline na stabilnost nanodelcev. Pridobljene nanodelce smo nato karakterizirali s pomočjo termogravimetrične metode (TGA), dinamičnega sipanja svetlobe (DLS), infrardeče spektroskopije s Fourierovo transformacijo (FTIR), rentgenske praškovne difrakcije (RTG), določevali smo tudi izoelektrično točko izhodnih in oblečenih nanodelcev. Diplomsko delo vsebuje tudi opis posameznih sinteznih stopenj in karakterizacije ter diskusijo vseh dobljenih rezultatov.
Keywords: magnetni nanodelci, citronska kislina, mikrovalovna sinteza, funkcionalizacija, magnetna hipertermija
Published in DKUM: 11.09.2023; Views: 247; Downloads: 24
.pdf Full text (2,21 MB)

8.
Vpliv dodatka kovinskih nanodelcev na potek anaerobne digestije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Neja Menciger Kocbek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Piščančji gnoj, ki mu je običajno dodana žagovina, je zelo pogost živalski odpadek, katerega uporabljajo kot vhodno surovino pri anaerobni digestiji. Dodana žagovina ima lignocelulozno strukturo, ki zavira proizvodnjo bioplina pri procesu anaerobne digestije. Mikroorganizmi namreč ne morejo razgraditi lignina, zato jim je onemogočen dostop do celuloze in hemiceluloze, ki ju med procesom pretvorijo v bioplin oziroma biometan. Ta predstavlja obnovljiv vir energije, ki ga lahko preoblikujemo v toplotno ali električno energijo. Pri anaerobni digestiji gre za transformacijo organskih trdnih odpadkov v energijo. V okviru diplomskega dela smo raziskovali vpliv dodatka Fe2O3 nanodelcev k mešanici surovin za anaerobno digestijo na proizvodnjo bioplina. Po podatkih iz literature dodatek kovinskih nanodelcev poveča proizvodnjo bioplina, saj vzpodbudi rast bakterij, njihovo aktivnost in sintezo ključnih encimov. Med dvajset-dnevnim procesom smo z metodo izpodrivanja vode spremljali proizvodnjo plina in nastali bioplin analizirali s plinsko kromatografijo. Določali smo volumski delež metana v bioplinu. Anaerobno digestijo smo izvedli pri 35 °C in 40 °C in tako preverili tudi vpliv temperature na proizvodnjo bioplina. Ugotovili smo, da dodatek Fe2O3 nanodelcev poveča proizvodnjo bioplina le v zgodnji fazi procesa, nato jo zavira. V reaktorju z dodanimi kovinskimi nanodelci smo pri obeh temperaturah zabeležili manjši volumen bioplina, kot v reaktorju brez nanodelcev. Pri 40 °C je v reaktorju brez nanodelcev nastalo več bioplina kot pri nižji temperaturi, medtem ko je v reaktorju z nanodelci pri 35 °C nastalo več bioplina kot pri 40 °C. Iz rezultatov meritev koncentracij metana v nastalem bioplinu vidimo, da je dodatek Fe2O3 nanodelcev pripomogel k povečanju deleža metana. Pri obeh nastavitvah eksperimenta je koncentracija metana v bioplinu iz reaktorja z dodanimi nanodelci bila precej višja.
Keywords: anaerobna digestija, kovinski nanodelci, bioplin, piščančji gnoj, Fe2O3 nanodelci
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 257; Downloads: 23
.pdf Full text (2,01 MB)

9.
Mehanokemijska sinteza nanodelcev ternarnih kadmijevih halkogenidov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Neža Zanjkovič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Binarni kadmijevi halkogenidi (CdS, CdSe, CdTe) so zaradi svojih termoelektričnih, polprevodniških in optičnih lastnosti pomembni materiali v fotovoltaiki in fotoprevodnosti, medtem ko so ternarne spojine s halkogenidi (CdSₓSe₁₋ₓ, CdSₓTe₁₋ₓ in CdSeₓTe₁₋ₓ) pomembne katalitske snovi. V sklopu diplomske naloge smo mehanokemijsko sintetizirali binarne (CdS, CdSe, CdTe) in ternarne (CdSₓSe₁₋ₓ, CdSₓTe₁₋ₓ in CdSeₓTe₁₋ₓ) kadmijeve halkogenide v obliki nanodelcev. Sintezo smo izvajali s planetarnim mikromlinom, pri čemer smo ugotavljali, kakšen čas je potreben za učinkovito sintezo nanodelcev. Po končani sintezi smo učinkovitost sinteze in karakteristike sintetiziranih nanodelcev preverili z diferenčno dinamično kalorimetrijo, s termogravimetrično analizo, z rentgensko praškovno difrakcijo, z dinamičnim sipanjem svetlobe in s transmisijsko elektronsko mikroskopijo.
Keywords: mehanokemijska sinteza, planetarni mikromlin, kadmijevi halkogenidi, nanodelci, karakterizacijske tehnike nanodelcev
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 337; Downloads: 51
.pdf Full text (4,86 MB)

10.
Synergistic effect of screen-printed Al(OH)[sub]3 nanoparticles and phosphorylated cellulose nanofibrils on the thermophysiological comfort and high-intensive heat protection properties of flame-retardant fabric
Tjaša Kolar, Jelka Geršak, Nataša Knez, Vanja Kokol, 2022, original scientific article

Abstract: Al(OH)3 nanoparticles (ATH NPs) and phosphorylated cellulose nanofibrils (PCNFs) were used as user-friendly and comfortable coating components on flame-retardant fabric to improve its thermophysiological comfort and high-intensive heat protection properties. The effect of the PCNF imprinting and its attachment after the post-printing of a hydrophobic polyacrylate (AP) on the same (back side) or the other (front) side of the fabric, with and without the addition of ATH NPs, was considered, to maintain the front side (facing the wearer) as hydrophilic while keeping the back side (facing the outside) hydrophobic. The amount of coatings applied and their patterning were studied, varied with the ATH NPs’ concentration (1.7, 3.3 and 6.7 wt%) and screen mesh size used (60 and 135), based on the coating’ mass, fabric’s air permeability, thickness and microstructure. The reduced moisture build-up (55%), increased the water vapour (13%) and heat (12%) transfer from the skin, were assessed by applying PCNF under the AP, being more pronounced in the case of using a 135 mesh-sized screen, given the smaller, more densely distributed, thinner and imprinted pattern coatings. These effects were further improved by the addition of nanoporous ATH NPs, which allowed more homogeneous spreading of the moisture and its faster transport. Such a treatment also shifted the fabric’s degradation temperature towards higher values (up to 15°C), retained up to 30% of high-heat flux (21 kW/m2), prolonged the time to ignition by 11 s and reduced the total heat released by up to 60%, thereby providing better protection when exposed to the heat, due to the presence of the phosphorous (PCNF) promoted generation of an Al2O3 char acting as a barrier layer, while also reducing the production of heat and generation of smoke by 75%.
Keywords: tekstilna tehnologija, ognjevaren tekstil, Al(OH)3 nanodelci, celulozni nanofibrili, tiskanje tekstilij, optične lastnosti, termofiziološko udobje, toplotna zaščita, flame-retardant textile, Al(OH)3 nanoparticles, phosphorylated cellulose nanofibrils, screen-printing, thermophysiological comfort, heat protection
Published in DKUM: 12.07.2023; Views: 344; Downloads: 11
.pdf Full text (2,91 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica