Search the digital library catalog

Abstract: V sklopu te naloge opisujemo sodobno problematiko, s katero se spopadajo mednarodne ustanove, kot je Svetovna banka s svojimi vejami. V teoretičnem delu postavljamo ozadje svoji analizi s pregledom preteklosti Svetovne banke, razloge za njeno ustanovitev in rast, ki jo je organizacija doživela skozi čas. Opisujemo vse veje Svetovne banke in njihove storitve, ki jih ponujajo tako vlagateljem kot izvajalcem projektov, in projektni cikel, vključno s fazami, skozi katere se novi projekti oblikujejo. Prav tako naredimo kratek pregled nekaterih večjih projektov Svetovne banke – in tudi projektov, ki so naleteli na raznovrstne zaplete pri svoji dolgoročni izvedbi. Opisujemo kritiko, ki najpogosteje opozarja na škodljivo delovanje Svetovne banke in dejstvo, da sodelovanje Svetovne banke v nekaterih primerih ne zagotavlja dolgoročne gospodarske rasti. V praktičnem delu se podrobneje spustimo v opis večjih sodobnih kriz, ki v našem časovnem obdobju predstavljajo problematiko na globalni ravni. Sprva opišemo kovidno krizo in delovanje Svetovne banke v razvijajočih se državah, kjer organizacija že dolga leta pomaga povečati dostop do higienskih in zdravstvenih storitev. Ravno te države utrpijo največje posledice podnebnih sprememb. Opišemo posledice naraščanja temperatur, ki jih bo utrpelo ranljivejše prebivalstvo. Glavnina praktičnega dela je posvečena rusko-ukrajinski vojni, ki predstavlja največji vojaški konflikt na evropski celini od konca druge svetovne vojne. Ker se Svetovna banka primarno ukvarja s financiranjem večjih dolgoročnih projektov, smo naredili izbor nekaterih potencialnih projektov in njihovo posebno situacijo povezali s podobnimi projekti iz preteklosti z namenom, da dobimo boljše razumevanje o potencialu sodelovanja Svetovne banke pri obnovi, ki bo čakala Ukrajino po koncu vojne. Prav tako opišemo tveganje naraščanja morske gladine in vpliv močne inflacije na odločitvene procese mednarodnih finančnih organizacij, vključno s potencialnimi potezami, s katerimi lahko neposredni tuji vlagatelji zmanjšajo dolgoročno tveganje.
Keywords: Svetovna banka, IBRD, MIGA, Ukrajina, neposredne tuje naložbe, globalno segrevanje
Published in DKUM: 18.01.2024; Views: 367; Downloads: 49
Full text (2,93 MB)

Abstract: V diplomskem projektu pojasnimo kriptovalute in njihov način ustvarjanja, kupovanja in prodaje. Predstavimo prednosti in slabosti med naložbami v bitcoine, depozite, delnice Petrola in naložbeno zlato ter njihov davčni vidik na območju Slovenije. Naložba v kriptovalute v primerjavi z različnim izbranimi naložbami predstavlja različne donose. Z izračunom enostavne donosnosti smo se v projektu opredelili, katera od naložb najbolj oplemeniti finančni presežek posameznika, ki je pripravljen vložiti za obdobje od 2010 do 2015. V primerjalni tabeli predstavimo, kdaj je zavezanec (fizična oseba) zavezan za plačilo davka od dobička iz kapitala, v kar so vštete prejete dividende in obresti od depozita. Plačila sta oproščena naložbeno zlato in nakup/prodaja bitcoinov. Donos izbrane kriptovalute bitcoin je izmed vseh ostalih donosov izbranih naložb v izbranem obdobju presegel pričakovanja in je bil eden izmed tistih, pri katerem se je veliko tvegalo, v zameno pa so vlagatelji pridobili izjemne donose. Ostale izbrane naložbe nimajo takšnih močnih nihanj, kakršne so pri kriptovaluti, in so za vlagatelje manj tvegane kot vlaganje v bitcoin.
Keywords: naložbe, bitcoin, depozit, delnice, zlato, donosnost
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1227; Downloads: 149
Full text (1,39 MB)

Abstract: Tuje neposredne naložbe (TNN) so ena zahtevnejših oblik vstopa na tuji trg, ki jih izvedejo podjetja predvsem z namenom izkoriščanja prednosti tujih trgov, kot so na primer nižji stroški poslovanja in delovne sile ter izogibanja slabostim trga, iz katerega prihajajo investitorji, kot so na primer visoke davčne stopnje. Motivi, zaradi katerih se podjetja odločajo za naložbe na tujih trgih, lahko razdelimo v štiri skupine motivov, in sicer na: motive z namenom povečevanja učinkovitosti podjetja, motive iskanja cenejših virov, motive povezane s trgom, kot so na primer sledenje konkurenci, in motive, ki so povezani s strateškimi cilji in zmožnostmi podjetij. Za države investitorice in prejemnice lahko to prinese tako pozitivne kot negativne učinke. Države investitorice lahko s tem pridobijo dodatne prihodke, zaradi večje izpostavljenosti tujim trgom postanejo podjetja, ki investirajo, bolj konkurenčna in pridobijo nova znanja ter izkušnje, prav tako se poveča tudi zaposlenost v državi investitorici. Vendar pa lahko naložbe domačih podjetij v tujini pomenijo tudi, da pride do odpuščanja številnih delavcev v domači državi zaradi cenejše delovne sile v tujini. Za državo prejemnico pa to pomeni, da se z naložbo tujih podjetij poveča konkurenca na trgu, kar je lahko dobro, saj imajo potrošniki več izbire, domača podjetja pa so prisiljena izboljšati svoje poslovanje, da bi bila bolj konkurenčna tujim podjetjem. Z vprašanjem, zakaj se podjetja odločijo za TNN, se ukvarjajo različne teorije, kot so teorija monopolističnih prednosti, teorija življenjskega cikla proizvoda, internalizacijska teorija in eklektična paradigma. Na to, ali se bo podjetje odločilo za naložbo na tujem trgu, vplivajo številni dejavniki, ki so vezani tako na podjetje, državo, v katero so namenjene naložb, kot na druge dejavnike. Tako eklektična paradigma loči med podjetniško-specifičnimi prednostmi, ki so edinstvene za podjetje, lokacijsko-specifičnimi prednostmi, ki se nanašajo na značilnosti lokacije oziroma države, v katero namerava podjetje vlagati, in na internalizacijske prednosti, ki se nanašajo na dajanje prednosti vzpostavitvi lastnih podružnic v tujini namesto prodaje pravic za delovanje drugim tujim podjetjem. Naša empirična raziskava je pokazala, da je Češka bolj ugodna lokacija za TNN kot Slovenija, saj je njen obseg vhodnih TNN veliko večji, kar pomeni, da je konkurenčnost Slovenije manjša. To lahko vidimo tudi po raziskavah, ki preučujejo konkurenčnost in poslovno okolje držav. Kljub veliki razliki med obsegom vhodnih TNN prejemata obe državi največ naložb iz evropskih držav. Češka ima dobro razvito poslovno okolje, kar kažejo tudi podatki o visoki gospodarski rasti in nizki stopnji brezposelnosti. Slovenija pa se sooča s številnimi problemi, med drugim ima dokaj visoko brezposelnost, visok javni dolg, nizek obseg TNN in zapleteno poslovno okolje. Kljub temu pa imata na določenih področjih enake težave. To so področja pravne države, neučinkovitosti sodstva, neučinkovitosti javnih institucij, plačevanja davkov, najemanja kreditov in pridobitve gradbenih dovoljenj. Slovenija je manj ekonomsko svobodna kot Češka, prav tako podjetja v poslovnem okolju Češke veliko enostavneje poslujejo kot v Sloveniji.
Keywords: vhodne tuje neposredne naložbe, Slovenija, Češka, eklektična paradigma, lokacijsko-specifični dejavniki, poslovno okolje
Published in DKUM: 19.10.2018; Views: 1343; Downloads: 115
Full text (1,01 MB)

Abstract: Današnji čas od podjetnika zahteva, da za odločitve v dolgoročne naložbe (investicije) skrbno pretehta vse variante, ki so podprte z računovodskimi informacijami. Razširitev podjetja ali strateške odločitve za uvedbo novega proizvoda ali storitve je za podjetnika lahko tudi usodno, če se hitro ne prilagaja trgu oziroma konkurenci. Prav zaradi tega je potrebno pred realizacijo narediti računovodske kalkulacije in predračune. Računalniški programi, ki jih imamo danes na voljo, so podjetniku v veliko pomoč, prav zaradi možnosti reševanja problemov odločanja po več kriterijih hkrati. Predhodno je treba določiti pomembnost kriterijev za odločanje in preference do alternativ. Namen dela diplomskega seminarja je pripraviti temeljne računovodske informacije za odločanje med alternativami naložbenega odločanja. Za ugotovitev najugodnejše variante bomo uporabili program Web-HIPRE, ki je namenjen prav reševanju problemov odločanja po več kriterijih hkrati. Cilj raziskave v delu diplomskega seminarja je predstaviti potrebne računovodske informacije z izračunanimi vrednostnimi kriteriji in s pomočjo večkriterijskega odločanja izbrati najboljšo alternativo.
Keywords: dolgoročne naložbe, investicije, predračuni, računovodske informacije večkriterijsko odločanje
Published in DKUM: 08.11.2016; Views: 1636; Downloads: 1

Abstract: Evropska unija je postavila raziskave in inovacije v središče svojih aktivnosti ter jih finančno podprla z okvirnimi programi za raziskave in razvoj. Trenutni okvirni program, Obzorje 2020, je z 80 milijardami EUR v sedemletnem proračunskem obdobju največji javno financiran raziskovalni program na svetu. Cilj programa je ustvarjanje učinkovitega evropskega raziskovalnega prostora ter s tem povečevanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V magistrskem delu bomo podrobneje analizirali uspešnost slovenskih udeležencev v okvirnih programih EU, motive za sodelovanje v okvirnih programih ter preverjali vpliv javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj, kamor sodijo tudi sredstva iz okvirnih programov EU, na gospodarsko rast in na inovativnost držav članic EU. Ugotavljali bomo tudi, ali so srednje in vzhodnoevropske države, ki imajo nižji raziskovalni potencial v primerjavi z zahodnoevropskimi manj uspešne pri pridobivanju sredstev iz okvirnih programov EU. Ob koncu bomo preverili tudi kanale lobiranja v Obzorju 2020 ter podali priporočila za bolj uspešno črpanje sredstev iz programov EU.
Keywords: Naložbe v raziskave in razvoj, raziskave in inovacije v Sloveniji, Obzorje 2020, uspešnost Slovenije v okvirnih programih EU
Published in DKUM: 13.09.2016; Views: 1576; Downloads: 174
Full text (2,39 MB)