| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Preventivni ukrepi in ukrepi ob izbruhu nalezljivih bolezni v podjetjih
Elizabeta Kadunc, 2021, master's thesis

Abstract: Nalezljive bolezni so od nekdaj zaznamovale življenja ljudi in njihove navade. V novodobnem času smo v nekaterih panogah pozabili na pomembnost izvajanja preventivnih ukrepov in ukrepov ob izbruhu nalezljivih bolezni ter se nismo zavedali, kako močan vpliv lahko imajo te bolezni na gospodarstvo in človeka. Ob pojavu pandemije bolezni COVID-19 se zdi, da veliko podjetij ni bilo pripravljenih in niso imela določenih protokolov, kako se soočiti s tem tveganjem. Z magistrskim delom smo želeli raziskati, ali se v podjetjih v Sloveniji izvajajo kakršnikoli preventivni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni, kakšen pristop imajo, ko se pojavi nalezljiva bolezen, in kakšen odnos do njih imajo zaposleni. V prvem delu raziskave smo opravili pregled literature in obstoječe zakonodaje na področju nalezljivih bolezni, vezane na delodajalce in delavce. V drugem delu smo izvedli raziskavo z anketiranjem zaposlenih. Anketo smo izdelali na spletni strani 1ka.si in jo delili prek elektronske pošte in različnih družabnih omrežij. Po končanem anketiranju smo podatke uredili in postavili raziskovalne hipoteze, ki smo jih preverili s pomočjo statističnih preizkusov. Za izvajanje statistične obdelave smo uporabili program SPSS. Na osnovi rezultatov raziskave smo ugotovili, da so preventivne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni pred COVID-19 izvajali predvsem v panogah, kjer je to zakonsko določeno, po pandemiji pa je moč zaznati ukrepe v večini podjetij. Podjetja so se v večini držala izvajanja preventivnih ukrepov, ki so jih predpisali državni organi. Zaposleni v podjetjih so se v povprečju strinjali z ukrepi in jih upoštevali. V prihodnje bi bilo smiselno, da so podjetja bolje pripravljena na situacije, kot so nalezljive bolezni, saj smo bili priča, kako močno to lahko vpliva na njihovo delovanje. Med prioritete podjetij bi zato bilo smiselno uvrstiti skrb za zaščito pred nalezljivimi boleznimi
Keywords: nalezljive bolezni, preventivni ukrepi, COVID-19, zaposleni, podjetja
Published: 25.02.2021; Views: 326; Downloads: 126
.pdf Full text (1,38 MB)

2.
Faktorji, ki vplivajo na odločitev glede cepljenja proti gripi pri kroničnih bolnikih
Dominika Muršec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Gripa je akutna virusna bolezen, ki se v glavnem pojavlja v zimskih mesecih. Pred njo se je mogoče zaščititi s cepljenjem. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kateri so faktorji, ki vplivajo na kronične bolnike pri odločitvi glede cepljenja. Metodologija: Izvedli smo pregled in analizo literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Medline, Cochrane Library in COBISS.SI s pomočjo ključnih besed v angleškem in slovenskem jeziku. Potek pregleda literature smo predstavili v PRISMA diagramu. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali z uporabo vsebinske analize. Rezultati: V analizo smo vključili 15 člankov. Kot glavni faktor, ki kronične bolnike prepriča v cepljenje, se je izkazal nasvet zdravnika oz. drugih zdravstvenih delavcev. S cepljenjem je bila pozitivno povezana starost, sočasna prisotnost bolezni in predhodne izkušnje s cepljenjem. Pogosti razlogi za necepljenje pa so bila mnenja ljudi, da so zdravi, da gripa ni nevarna bolezen in dvomi v učinkovitost cepiva. Diskusija in zaključek: Analiza literature je pokazala, da se navkljub prisotni kronični bolezni veliko bolnikov ne cepi proti gripi. Na tem področju bi bilo smiselno izvesti raziskave o vzrokih za necepljenje tudi v slovenskem okolju v okviru referenčnih ambulant, kamor kronični bolniki pogosteje zahajajo. Potreben je poudarek na promociji cepljenja, ozaveščanje o gripi in varnosti cepiv.
Keywords: promocija zdravja, preventiva, nalezljive bolezni, pregled literature
Published: 30.10.2020; Views: 410; Downloads: 204
.pdf Full text (431,90 KB)

3.
Vedenje ljudi ob izbruhu epidemije v Sloveniji: primer COVID-19
Evelina Kos, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Nalezljive bolezni so najpogostejši vzrok umrljivosti. Število prebivalcev po svetu narašča, z njimi tudi število mednarodnih potovanj, zaradi katerih smo ljudje vedno bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim s posledicami tako za ljudi kot tudi za države in gospodarstvo. Kako ljudje spreminjajo svoje vedenje v odzivu na epidemijo, je bistvenega pomena za nadzor širjenja epidemije in pripravljanje ustreznih ukrepov za zajezitev. Nova nalezljiva bolezen COVID-19, ki jo povzroča novoodkriti sev koronavirusa (SARS-CoV-2), je bila v Sloveniji prvič zaznana 4. marca 2020, pri obolelih pa se kaže z vročino, s kašljem in z občutkom pomanjkanja zraka. Pri približno 80 odstotkih okuženih poteka v lažji obliki, za težjo obliko bolezni pa naj bi zbolelo 20 odstotkov okuženih. Slovenija je razglasila epidemijo 12. marca 2020, kar je sprožilo velik val spletnih medijskih objav, med katerimi so bili večinoma negativno napisani članki, ki so vplivali na zaskrbljenost ljudi v Sloveniji. Ukrepi zoper epidemijo so se po eni strani izkazali za uspešne, saj je večina ljudi sprejela proces samozaščite oziroma spremenila vedenje z namenom zajezitve nalezljive bolezni COVID-19, po drugi strani pa bodo prinesli gospodarske in druge negativne posledice, ki bodo težko popravljive. Vsekakor pa menimo, da čas epidemije ni primeren za vladno izkoriščanje stiske ljudi in nenadzorovano trošenje državnega denarja za nakup neprimerne zaščitne opreme. Sprejemanje ukrepov je povezano z veliko odgovornostjo, saj je treba upoštevati trenutno stanje ter razmišljati tudi o stanju države in državljanov v prihodnosti. Izvedena raziskava o vedenju ljudi oziroma spreminjanju njihovega vedenja med epidemijo bolezni COVID-19 bo v prihodnosti lahko v veliko pomoč pri sprejemanju ukrepov in oblikovanju javnozdravstvenih politik.
Keywords: diplomske naloge, vedenje ljudi, epidemija, COVID-19, koronavirus, nalezljive bolezni
Published: 28.05.2020; Views: 2085; Downloads: 1075
.pdf Full text (1,38 MB)

4.
Vloga vzgojitelja pri preprečevanju okužb in pogostih nalezljivih bolezni
Suzana Ratajc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Raziskovalni problem pričujočega diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri preprečevanju okužb in pogostih nalezljivih bolezni so pogoste nalezljive bolezni predšolskega otroka in vloga vzgojitelja pri prepoznavanju in pravilnem ukrepanju ob pojavu nalezljivih bolezni v vrtcu. V teoretičnem delu smo opredelili najpogostejše povzročitelje okužb in načine širjenja nalezljivih bolezni. Osredotočili smo se na vlogo, naloge in dolžnosti vzgojitelja pri odkrivanju bolezni, preprečevanju okužb, prepoznavanju bolezenskih znakov, simptomov in stanj, krepitvi imunskega sistema predšolskega otroka in pri svetovanje staršem. Predstavili smo tudi potrebne ukrepe, ki jim morajo slediti tako strokovni delavci kot tudi starši in vrtci ob pojavu oziroma sumu na nalezljivo bolezen. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom v vrtcu Šentjur, ki so ga izpolnjevale vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali imajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic dovolj znanja in kako ukrepajo pri pojavu okužbe pri otroku. Podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS. Raziskava je pokazala, da imajo vzgojiteljice in pomočnice dovolj znanja o preprečevanju širjenja okužb ne glede na starost in delovno mesto. Ugotovili smo, da so v času izobraževanja pridobile premalo znanja z zdravstveno-preventivnega področja.
Keywords: predšolski otrok, vloga vzgojitelja, nalezljive bolezni, okužbe, preprečevanje, vrtec
Published: 08.11.2019; Views: 475; Downloads: 104
.pdf Full text (327,71 KB)

5.
Vpliv nalezljive bolezni SARS na turizem Kitajske v obdobju od leta 2002 do leta 2004
Polona Pavčnik, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo obravnava izbruh epidemije sarsa na Kitajskem (ang. Severe Acute Respiratory Syndrome) in njegov vpliv na turizem Ljudske republike Kitajske. Virus sars je izbruhnil novembra leta 2002 v južni kitajski provinci Guandong. Ljudska republika Kitajska je novico o nalezljivi bolezni sars posredovala Svetovni zdravstveni organizaciji šele tri mesece kasneje. Vzrok zato je bil, da bolezni pravzaprav niso dobro poznali, niso mogli potrditi povzročitelja te hudo nalezljive bolezni, kar je posledično privedlo do tega, da se je virus zelo hitro razširil v druge države sveta. Nalezljive bolezni se lahko hitro prenašajo z osebe na osebo in tako pride do tega da, se bolezen prenaša s kontinenta na kontinent, s potovanjem ljudi. Okužena oseba sploh ne ve, da ima neko bolezen. Tako jo nevede prenese na drugo osebo in tako lahko nastane epidemija. Zato je za potnike zelo pomembno, da se preden odpotujejo, seznanijo z novostmi, nevarnostmi, ter z ukrepi, s katerimi se lahko zaščitijo pred boleznimi.
Keywords: SARS, nalezljive bolezni, turizem, Ljudska republika Kitajska, vpliv SARS-a
Published: 06.12.2018; Views: 1024; Downloads: 173
.pdf Full text (1,06 MB)

6.
PRAVICA ALI DOLŽNOST STARŠEV, DA ODLOČAJO O CEPLJENJU SVOJIH OTROK
Katja Lukšič, 2016, master's thesis

Abstract: Cepljenje je poleg preskrbe s pitno vodo in hrano ter poleg sanitacije okolja v boju proti nalezljivim boleznim za človeštvo prispevalo največ. Zahvaljujoč cepljenju sedaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so otroci in odrasli težko zbolevali, postali invalidi in umirali, danes ne srečamo več. Cilj cepljenja je prav gotovo to, da s cepljenjem ciljne skupine vzpostavimo kolektivno odpornost za bolezni v populaciji in s tem preprečimo širjenje povzročiteljev ali pa bolezen povsem odpravimo. Da pa ne pride ponovno do izbruha nalezljivih bolezni, je potrebna ohranitev precepljenosti prebivalstva, to pomeni, da moramo zadržati cepljenost prebivalstva na 95 ali več %. Nekatere države imajo obvezno cepljenje, v nekaterih državah pa je cepljenje neobvezno. V Sloveniji je cepljenje obvezno proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu infuence b, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam ter hepatitisu B. Zaradi obveznega cepljenja vlada v RS precepljenost, a stanje se lahko poslabša, saj obstaja vse več staršev, ki nasprotujejo obveznemu cepljenju svojih otrok. Obvezno cepljenje je eno od področij, kjer se prepletata pravo in medicina, pri tem pa se pojavljata dve vprašanji, ki sta temeljnega pomena, in sicer se na eni strani zastavlja vprašanje privolitve bolnika kot temeljne vsebine zdravstvenega posega, na drugi strani pa okviri za morebitne izključitve. S pravnega stališča se tu pojavlja tudi vprašanje nadomestne privolitve, ker je obvezno cepljenje za določene bolezni predvideno predvsem v predšolski starosti, ko so po definiciji otroci nesposobni za privolitev v poseg, zato je potrebna privolitev otrokovih staršev oziroma njegovih zakonitih zastopnikov. Obvezno cepljenje je torej dolžnost staršev, ki jo zapoveduje 22. člen ZNB, zato so starši dolžni ravnati v skladu s to zakonsko predpisano normo. Pravica do zdravja ljudi je torej v povezavi z obveznostjo staršev, da zagotovijo cepljenje svojih otrok.
Keywords: cepljenje, nalezljive bolezni, inšpektorat, otroci, precepljenost, pojasnilna dolžnost
Published: 21.07.2016; Views: 1456; Downloads: 294
.pdf Full text (1,21 MB)

7.
PRESOJA SISTEMA VARSTVA PREBIVALSTVA PRED STEKLINO V SLOVENIJI
Monika Močnik, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili virus stekline, opisali poti prenosa, simptome, diagnostiko ter zdravljenje bolezni. Opisali smo ukrepe pred in po izpostavljenosti okužbi. Pripravili smo pregled sistema, ki ga v Sloveniji za preprečevanje stekline izvaja veterinarska in zdravstvena služba. Opisali smo vlogo medicinske sestre pri preprečevanju okužbe. Predstavljena je specializirana antirabična ambulanta kot pomemben člen pri varovanju zdravja poškodovancev s strani živali. Metodologija raziskovanja: Raziskava temelji na analitični presečni epidemiološki metodi dela. Instrument raziskave je bila lastno zasnovana anketa, pri sestavi katere smo se opirali na smernice, ki jih predlaga WHO za obravnavo pacientov, pri katerih obstaja sum na izpostavljenost virusu stekline. Anketirali smo 100 ljudi, ki so zaradi kakršnega koli razloga obiskali antirabično ambulanto OE NIJZ. Rezultati: Ugotovili smo, da večina ljudi obišče ambulanto zaradi stika z domačo živaljo, v domačem okolju, s poznanim psom. Večina jih je bila obravnavanih po III. kategoriji izpostavljenosti glede na stik z živaljo. Pri večini ljudi je šlo za prvo takšno obravnavo. Malo manj kot polovica anketirancev je zdravstveno pomoč poiskalo takoj. Ljudje, poškodovani po stiku z živaljo, v večini primerov poiščejo pomoč zdravstvene službe v osnovni dejavnosti oziroma v nujni medicinski pomoči, nekateri pa tudi neposredno v antirabični ambulanti. Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da se s strani živali poškodovane osebe poiščejo pomoč v antirabični ambulanti in da izobrazba ne vpliva na čas iskanja zdravstvene oskrbe po poškodbi. Mreža antirabičnih ambulant v OE NIJZ omogoča neprekinjen dostop za pravočasno oskrbo poškodovanih oseb, celo brez predhodnega stika z izbranim zdravnikom ali nujno medicinsko pomočjo. Potrebno pa je nameniti dodatno pozornost informiranju ljudi o pravilni oskrbi rane po poškodbi s strani živali in da morajo dosledno obiskati antirabično ambulanto.
Keywords: steklina, nalezljive bolezni, preventiva, antirabična ambulanta, vloga medicinske sestre v antirabični ambulanti
Published: 26.10.2015; Views: 1001; Downloads: 109
.pdf Full text (1,07 MB)

8.
SEZNANJENOST STARŠEV S POVZROČITELJI BOLEZNI, KI JIH USPEŠNO OBVLADUJEMO Z CEPLJENJEM OTROKA
Marija Horvat, 2014, master's thesis

Abstract: Cepljenje je medicinski postopek s katerim aktiviramo imunski odgovor osebe z vnosom oslabljenih mikroorganizmov ali posameznih mikrobnih molekul z namenom ustvarjanja odpornosti. Je najuspešnejši ukrep za obvladovanje nekaterih nalezljivih bolezni. Po cepljenju se vzpostavi individualna zaščita pred boleznijo, proti kateri smo cepili otroka. Zaradi nepravočasnega cepljenja obstaja nevarnost za ponoven pojav in širjenja nalezljivih bolezni. Nekateri starši odklanjajo cepitev svojega otroka zaradi slabe informiranosti o cepljenju in cepivu, življenjskega sloga ter prehranjevanja. Starše je treba informirati, seznaniti o potrebnosti cepljenja zaradi možne nevarnosti razširitve nalezljivih bolezni. Metodologija raziskovanja: Pri magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo in analitičen pristop. Pri teoretičnem delu smo uporabili kvalitativno metodo dela in s pomočjo tuje in domače literature opisali dejstva in ugotovitve o cepljenju in seznanjenosti staršev o povzročiteljih bolezni. V raziskovalnem delu smo podatke zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Ugotovitve na podlagi teoretičnega in empiričnega spoznanja smo predstavili v programu Microsoft Word 2013 in Microsoft Excel 2013. Rezultate smo prikazali v grafični in opisni obliki. Rezultati: Večina staršev se strinja z obveznim cepljenjem otroka in tudi večina staršev bi vseeno cepila svojega otroka četudi cepljenje ne bi bilo obvezno. Največ informacij so starši pridobili s strani zdravnikov in preko interneta. Ugotovili smo, da so, starši z visoko izobrazbo bolj poznali povzročitelje nalezljivih bolezni proti katerim cepimo otroka, kot starši, ki nimajo končane visoke izobrazbe. Sklep: Za otroka je cepljenje varen in učinkovit način preprečevanja nalezljivih bolezni, ki bi lahko imele negativne posledice za otroka. Zaupanje staršev v varnost in učinkovitost cepiv, je eden ključnih dejavnikov imunizacije. Zdravniki in zdravstveni delavci, moramo skrbeti za informiranje staršev o cepljenju in zavedanju o možni nevarnosti ponovne razširitve nalezljivih bolezni, če bi ukinili cepljenje.
Keywords: otrok, starši, cepivo, cepljenje, nalezljive bolezni.
Published: 02.02.2015; Views: 1652; Downloads: 246
.pdf Full text (1,49 MB)

9.
NALEZLJIVE BOLEZNI V VRTCU IN VLOGA VZGOJITELJA PRI PREPREČEVANJU OKUŽB
Suzana Mulej, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Nalezljive bolezni v vrtcu in vloga vzgojitelja pri preprečevanju okužb opisuje nalezljive bolezni, ki se najpogosteje pojavljajo v vrtcu, njihove simptome, po katerih jih prepoznamo, možne zaplete bolezni in opis vloge vzgojitelja pri preprečevanju okužb. Navedli smo načine pravilnega umivanja rok ter kašljanja in kihanja. Osredotočili smo se na splošen izraz okužbe in opisali, na kakšen način se le-ta pojavi. Opredelili smo pojme (virusi, bakterije, glivice in paraziti), ki so povzročitelji bolezni. V nadaljevanju smo se posvetili vlogi vzgojitelja pri preprečevanju okužb v rednem oddelku vrtca in v bolnišničnem vrtcu z upoštevanjem preventivnih ukrepov. Ugotovili smo, da imajo v bolnišničnem vrtcu vzgojiteljice veliko odgovornost pri razkuževanju igrač in da je zelo pomembno vzajemno timsko sodelovanje z vsemi delavci v bolnišničnih oddelkih vrtca (čistilka, medicinska sestra, glavna medicinska sestra, zdravnik) ter vloga staršev pri vzdrževanju higiene, ki so v času otrokovega okrevanja skupaj z otroki.
Keywords: nalezljive bolezni, otroci, vrtec, vzgojitelj, bolnišnični vrtec, preprečevanje okužb, preventivni ukrepi, starši.
Published: 19.06.2014; Views: 1777; Downloads: 325
.pdf Full text (5,02 MB)

10.
CEPLJENJE PREDŠOLSKIH OTROK
Nataša Lazar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Otroka lahko zavarujemo pred različnimi nalezljivimi boleznimi s cepljenjem. V teoretičnem delu diplomskega dela smo na osnovi teoretičnih izhodišč in strokovne literature predstavili ključne pojme o cepljenju. Opisali smo namen cepljenja, zgodovino cepljenja, program obveznega in neobvezna cepljenja za predšolske otroke. Predstavili smo tudi vlogo staršev in vzgojiteljev pri cepljenju predšolskih otrok. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, katere smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši predšolskih otrok, kateri so vpisani v Vrtec Murska Sobota, in sicer iz treh enot: Krtek Bakovci, Romano Pušča, Miške Murska Sobota (iz mesta, vasi in romskega naselja). Zanimalo nas je, če starši podpirajo obvezno cepljenje, ki je predpisano po programu, ali so starši bili seznanjeni z namenom cepljenja in če so bili njihovi otroci cepljeni po programu obveznega cepljenja. Vrtce smo izbrali z namenom, da ugotovimo, kakšno je mnenje staršev predšolskih otrok na vasi, v romskem naselju in v mestu. Ugotovili smo, da se starši na vasi in v mestu v celoti ne strinjajo, da je cepljenje otrok obvezno. Večji odstotek staršev se strinja, nekaj anketiranih staršev pa ne. Starši predšolskih otrok iz romskega naselja se v celoti strinjajo in menijo, da je cepljenje otrok obvezno in nujno potrebno. Mnenje staršev o obveznem cepljenju otrok na vasi in v mestu je nekoliko slabše kot v romskem naselju. Starši otrok, kateri živijo na vasi in v mestu, niso v celoti mnenja, da je cepljenje otrok obvezno ali nujno potrebno. Večina anketiranih staršev je bila seznanjena z namenom cepljenja otrok, le manjši odstotek anketiranih staršev je odgovorilo, da niso bili seznanjeni z namenom cepljenja otrok. Vsi anketirani starši pa so se odločili za cepljenje otroka po programu obveznega cepljenja.
Keywords: cepljenje, predšolski otroci, starši, nalezljive bolezni
Published: 08.01.2014; Views: 2626; Downloads: 349
.pdf Full text (1012,87 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica