| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Optimizacija logistike proizvodnega procesa : diplomsko delo
Laura Bele, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Elektronske nalepke ali »cenovke« postajajo velik trend tako v industriji kot tudi v trgovskih centrih. Prinašajo lažjo uporabnost ter nadzor nad cenami in nazivi materiala v proizvodnji, saj je posodobitev zelo hitra in v realnem času. Z uporabo elektronskih nalepk se znebimo ročnega urejanja papirnatih nalepk za proizvodnjo in znižamo stroške na letni ravni, kar bo na konkretnem primeru prikazano tudi v diplomskem delu. Prikazani bodo vsi stroški in izračuni pred uporabo elektronskih nalepk in med njihovo uporabo, kot tudi čas, ki ga zaposleni potrebuje, da uredi vse potrebno za vsako proizvodno linijo posebej.
Keywords: digitalizacija, optimizacija, informacijski tok, elektronska nalepka, cenovka
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 12
.pdf Full text (1,07 MB)

2.
Optimizacija energijskega razreda pralnega stroja gorenje ps 15
Besim Suljić, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V zaključni nalogi so predstavljeni načini, metode in optimizacija energijskega učinka z ustreznimi predpisi in meritvami, ki so v skladu s standardi Evropske unije. Uvodni in teoretični del naloge se nanaša na splošni opis in uredbe energijske učinkovitosti pralnega stroja; predstavljena je tudi energijska nalepka, obrazložitev namena le-te in funkcije energijskih razredov. V praktičnem delu diplomske naloge smo na osnovi meritev in predpisanih standardov s spreminjanjem karakteristik in parametrov pralnih programov oziroma z modifikacijo softvera izboljšali energijski razred pralnega stroja nove generacije PS15 iz A++ v A+++.
Keywords: energija, učinkovitost, pralni stroj, meritev, optimizacija, energijska nalepka
Published in DKUM: 08.10.2018; Views: 29404; Downloads: 109
.pdf Full text (3,00 MB)

3.
Analiza evropske regulative ekodizajn na primeru sesalnikov: cilji, postopek in perspektiva
Jože Lemut, 2015, master's thesis

Abstract: EU si je leta 2007 zastavila srednjeročni podnebno-energijski cilj “20-20-20” z načrtovanim zmanjšanjem porabe energije za 20 % do leta 2020. Cilj je relativno ambiciozen in ob normalnem razvoju dogodkov ne more biti dosežen brez prispevka učinkov ekodizajn zakonodaje. Energijske nalepke za električne gospodinjske aparate se v EU uporabljajo že od leta 1995. Dobre izkušnje je EU nadgradila leta 2001 s Strategijo za trajnostni razvoj, ki je napovedala Direktivo o okoljsko primerni zasnovi proizvodov (ekodizajn). Slednja že od leta 2005 skrbi za dvig “okoljske učinkovitost” proizvodov, povezanih z energijo. Gre za delovanje v smeri zmanjšanja negativnega vpliva na okolje in porabo virov na vseh stopnjah življenjskega kroga proizvoda: od surovin in proizvodnega procesa, prek uporabe proizvoda do njegove izrabe, vključno z vidiki izrabljenega proizvoda kot odpadka (ločeno zbiranje, recikliranje, ponovna uporaba, odlaganje). Z dosedanjimi rezultati regulative ekodizajn in označevanja z energijsko nalepko so pretežno zadovoljni tako potrošniki in trgovina, kot tudi proizvajalci in Bruselj. Energijska učinkovitost reguliranih kategorij se je v povprečju bistveno izboljšala; najbolj očitno v primeru hladilno-zamrzovalnih aparatov, pralnih in sušilnih strojev. Povprečna poraba energije na gospodinjstvo se sicer zmanjšuje, toda delež elektrike med viri energije se občutno veča. Evropska gospodinjstva uporabljajo čedalje več električnih aparatov, med njimi tudi več kot 300 milijonov sesalnikov. Slednjim je vse do nedavne regulacije povprečna priključna moč več desetletij stalno rasla. Sesalniki se tako le na prvi pogled morda zdijo obrobnega pomena, toda dejansko izpolnjujejo vse kriterije za ekodizajn ukrepe: znaten obseg prodaje, pomemben vpliv na okolje, velik potencial za izboljšave energijske učinkovitosti, dosegljiv brez visokih stroškov. Zato je EU je leta 2013 v svojo obsežno regulativo ekodizajn vključila tudi sesalnike. Odločno jim je omejila vhodno moč in določila dodatne stroge omejitve: minimalno zmogljivost pobiranja prahu, maks. dovoljeno hrupnost in izpust prahu ter min. operativno življenjsko dobo. Hkrati za sesalnike predpisuje energijsko nalepko, s čimer zagotavlja primerno informiranost potrošnikov. Ukrepi so relativno strogi, zato se velja vprašati ali bi lahko EU svoje cilje na tem področju dosegla tudi na kakšen drug učinkovit način. Obstajajo namreč alternative, večkrat uporabljene tudi v praksi. Samoreguliranje proizvajalcev s prostovoljnim sporazumom je legitimna alternativa, ki jo ponuja sama direktiva ekodizajn. Na voljo so tudi drugi posredni načini, s finančnih spodbudami/trošarinami, z informacijskimi kampanjami ipd. Toda analize kažejo na boljšo učinkovitost zakonskih predpisov v primerjavi z alternativnimi rešitvami. Še posebej, ko ima regulacija široko podporo deležnikov (proizvajalcev, IS in držav članic). Postopek priprave ekodizajn zakonodaje za sesalnike, sestavljen iz predpisanih ključnih faz, je vodila Evropska Komisija. Sodelovala sta tudi Svet EU in Evropski parlament ter mnogi zunanji akterji (predvsem proizvajalci in interesna združenja). Da bi lahko razumeli konkretne korake od pobude do objave uredbe, se moramo seznaniti z zakonodajnim postopkom, zakonodajno pobudo in z zastopanjem interesov v EU. Proces je bil dolgotrajen, skoraj 6 let od podpisa pogodbe za pripravljalno študijo do objave uredb v Uradnem listu EU (od prve konkretnih pobude za vključitev sesalnikov pa celo več kot 10 let), kar je dolga doba tudi po internih merilih Komisije. Zato domnevamo, da so deležniki temeljito preučili vse ključne vidike zadeve. Kljub temu ne moremo izključiti možnih kritik, nezadovoljstva ali nasprotovanja manjšega dela zainteresiranih subjektov in medijev. Postopek je bil zelo kompleksen. K sodelovanju je pritegnil veliko število udeležencev, zahteval je mnoge posvete, forume, sestanke, študije, ocene, analize. Da je bodoča uredba lahko uspešno prestala glasovanja na odborih, je Komisija ves
Keywords: ekodizajn, okoljsko primerna zasnova, energijska nalepka, sesalnik, evropska zakonodaja, izvedbeni ukrep, prostovoljni sporazum, Evropska komisija, direktiva, uredba
Published in DKUM: 29.01.2016; Views: 1538; Downloads: 143
.pdf Full text (1,33 MB)

4.
5.
Razvoj inteligentne embalaže v Mlekarni Celeia d.o.o.
Teja Osetič, 2014, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo raziskali različne možnosti nadgradnje embalaže v inteligentno embalažo. V tem kontekstu smo embalažo opredelili, spoznali njene naloge in različne embalažne materiale. Z raziskavo smo želeli odkriti probleme, ki so neposredno povezani z uvedbo novosti, kot so prilagoditev temperature v proizvodnih prostorih, pakirnih prostorih in skladiščih, saj so časovno temperaturne nalepke ireverzibilne. Raziskovali smo tudi prednosti in slabosti dodajanja kromosomnih barvil ali časovno temperaturnih nalepk na embalažo. Odkrili smo, da se zaradi dodanega inteligentnega elementa embalaži poveča njena cena. Povečata se tudi zadovoljstvo in zaupanje kupcev, hkrati pa se zmanjša možnost napak v poteku hladne verige. S tem povečamo tudi pozornost vseh sodelujočih v hladni verigi in njihov odziv na morebitne napake, kar nam zmanjša možnost odpoklica izdelka zaradi neustreznosti v transportu in skladiščenju.
Keywords: inteligentna embalaža, časovno temperaturna nalepka, kupec, embalažni materiali, mlekarna Celeia
Published in DKUM: 26.01.2015; Views: 1729; Downloads: 406
.pdf Full text (2,15 MB)

6.
Implementacija in uporaba RFID v Osrednji knjižnici Celje
Irena Blazinšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: RFID tehnologijo lahko definiramo z dvema pojmoma: zaščito in preglednostjo. Ti dve lastnosti pa sta ključnega pomena za knjižnice, za katere je dandanes še posebej nujno, da gredo v korak s časom. To pa pomeni učinkovito nabavo, sortiranje, in preglednost nad stanjem gradiva, vključno z izposojo in vrnitvijo. Črtna koda je sicer precej pripomogla k uspešni racionalizaciji procesov v knjižnici, vendar so bili knjižničarji še vedno zadolženi za korektno izvedbo zahtevanih opravil, kar je povzročilo, da se niso mogli posvetiti obiskovalcem v meri, kot bi bilo potrebno. RFID tehnologija v obliki knjigomatov knjižničarje razbremeni izposoje, evidentiranja in sortiranja gradiva, tako da se lahko bolj posvetijo ljudem. V diplomski nalogi smo dokazali, da je bila implementacija RFID sistema v OKC smiselna, ter prediskutirali tako prednosti kot slabosti omenjenega sistema.
Keywords: RFID, nalepka, izposojni knjigomat, konverzija, knjižnica.
Published in DKUM: 15.11.2013; Views: 2056; Downloads: 244
.pdf Full text (2,29 MB)

7.
UVEDBA LOGISTIČNE NALEPKE ZA DISTRIBUCIJO TRGOVSKEGA BLAGA V GORENJU D.D.
Janja Šeligo, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V začetku diplomskega seminarja smo opisali skladišča in njihova poslovanja. Nadaljevali smo s predstavitvijo standardov označevanja v logističnem poslovanju. Predstavili smo logistično poslovanje v Gorenju d.d. in opisali njihovo skladiščno poslovanje. Analizirali smo obstoječe stanje izdaje trgovskega blaga in podali primer logistične nalepke, ki bi jo lahko uporabljali pri izdaji blaga in predstavili njene prednosti.
Keywords: Logistika, skladiščenje, GS1 standardi, črtna koda, standard EAN.UCC, skladišče trgovskega blaga, skladišče NAVIS, distribucija, logistična nalepka, SSCC koda, sledljivost, homogena paleta.
Published in DKUM: 23.11.2012; Views: 2397; Downloads: 251
.pdf Full text (894,15 KB)

8.
Skladiščenje elektronskih naprav in nosilcev elektronskih podatkov
Katarina Matjašič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Želja po hitrejšem, zanesljivejšem, varnejšem, bolj avtomatiziranem ter poenotenem sistemu označevanja in sledenja različnim produktom zahteva natančno izbiro napredne informacijske tehnologije ter zelo izpopolnjen način skladiščenja. Prednosti organiziranega skladiščenja v kombinaciji s tehnologijama, kot sta črtna koda ali RFID tehnologija, so v racionalizaciji stroškov in dela, olajšanem sledenju zaseženih elektronskih naprav in elektronskih nosilcev podatkov, optimizaciji ter zmanjševanju človeških napak. Osnovna slabost tehnologij, ki jih danes uporabljajo v procesu skladiščenja, so visoke cene in velik zagonski strošek zaradi avtomatizacije informacijske logistične podpore. Zaradi neustreznih prostorov, kjer se shranjujejo zasežene elektronske naprave in elektronski nosilci podatkov na ORP SKP PU LJ, bi bilo potrebno urediti en skladiščni prostor z ustrezno tehnologijo, ki bi služila večji sledljivosti in mobilnosti. V diplomskem delu sem preučila različne možnosti uvedbe novega skladiščnega prostora v primeru uvedbe centralnega skladišča z vključitvijo črtne kode ali RFID tehnologije in predstavila cenovno rešitev vključitve obeh za primerjavo.
Keywords: skladiščenje, informacijska tehnologija, RFID tehnologija, črtna koda, pametna nalepka.
Published in DKUM: 29.04.2012; Views: 2351; Downloads: 166
.pdf Full text (1,86 MB)

9.
UVAJANJE TEHNOLOGIJE RFID V KNJIŽNICI LAŠKO
Špela Gobec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Tehnologija RFID se je v zadnjem času zaradi svojih prednosti razširila na tako rekoč vsa področja. Uporabljajo jo v skladiščih, logistiki in transportu, v proizvodnji, trgovinah, bolnišnicah, igralništvu itd. V vedno večjem razmahu jo vpeljujejo tudi v knjižnice, saj le-te stremijo po prihranku časa in stroškov ter na sploh po bolj optimalnem delovanju. V diplomskem delu smo si postavili vprašanje o smiselnosti uvedbe tehnologije RFID v Knjižnico Laško. Osredotočili smo se na časovne koristi, s procesnimi kartami predstavili obstoječe stanje in prikazali stanje ob morebitni uvedbi nove tehnologije, analizirali smo kompatibilnost programske opreme, na predlagano rešitev pogledali z vidika izposojevalcev in med drugim predstavili opremo oziroma komponente sistema RFID, ki bi po našem mnenju najbolj ustrezale potrebam Knjižnice Laško. Podali smo tudi oceno investicije. Na eni strani smo predstavili prednosti uvedbe tehnologije RFID, na drugi pa njene slabosti. V diplomskem delu smo upoštevali vse vidike in na podlagi tega predlagali najbolj optimalno rešitev.
Keywords: knjižnično poslovanje, tehnologija črtne kode, RFID-tehnologija, knjigomat, RFID-nalepka
Published in DKUM: 24.10.2011; Views: 2192; Downloads: 217
.pdf Full text (1,69 MB)

10.
ENERGIJSKA UČINKOVITOST PRALNEGA STROJA
Dalibor Petrinjak, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Poraba električne energije v Sloveniji in drugod po Evropi narašča. Z namenom zmanjševanja rasti so zahteve po varčevanju z energijo in vodo vse strožje. Zato so konec preteklega leta v veljavo stopile direktive za uvedbo novih energijskih nalepk za gospodinjske aparate, ki predvsem omogočajo dodajanje novih, varčnejših energijskih razredov. V uvodnem delu je predstavljeno gibanje porabe končne energije po sektorjih in trend energijske učinkovitosti gospodinjskih aparatov na trgu. V nadaljevanju je opisana nova energijska nalepka pralnega stroja z izpostavljenimi ključnimi spremembami in datumi veljavnosti. Glavni cilj magistrske naloge je predstaviti uporabo metode načrtovanja eksperimentov v razvojnem procesu. Opisani so koraki načrtovanja, izvedbe preizkusov in analize rezultatov z uporabo programske opreme Minitab. V zaključku je posebna pozornost namenjena izboru in preizkusu parametrov za izboljšanje energijske učinkovitosti pralnega stroja.
Keywords: energetika, raba končne energije, učinkovita raba energije, pralni stroj, energijska nalepka, načrtovanje eksperimentov
Published in DKUM: 04.05.2011; Views: 4751; Downloads: 318
.pdf Full text (8,09 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica