| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Topoklimatske značilnosti in raba tal v Radgonsko-Kapelskih goricah
Tadej Marinič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Radgonsko-Kapelske gorice so ena najbolj individualiziranih pokrajin v Sloveniji. Območje je lokalno in klimatsko gledano zelo zanimivo, kar se kaže predvsem v pojavu termalnega pasu, ki je posledica temperaturnega obrata. Zaradi posebnih topoklimatskih značilnosti imajo Radgonsko-Kapelske gorice tipično vertikalno razmestitev rabe tal, pri kateri je s svojo dolgoletno tradicijo najpomembnejše vinogradništvo. Gričevje Radgonsko-Kapelskih goric ima, v nasprotju z nižinama Radenskega polja in Ščavniške doline, ugodnejše klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na posebne oblike rabe tal. Tako ima Kapela v nasprotju z Radenci predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih višje srednje letne in mesečne temperature zraka, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj zahtevnejših kulturnih rastlin, med katerimi je najpomembnejša vinska trta. Temperaturni obrat, ki se pogosteje pojavlja v hladni polovici leta, je na obravnavanem območju največji in najizrazitejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Termalni pas, ki je posledica temperaturnega obrata, je prav tako največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Oba temperaturna pojava v veliki meri vplivata na razmestitev rabe tal. V nižini se tako pojavljajo njive in travniki, na pobočjih in slemenih v višjih relativnih višinah, kjer so topoklimatski dejavniki ugodnejši, pa prevladujejo vinogradi. Gozd se pojavlja predvsem na osojnih in strmejših površinah, kjer so topoklimatski pogoji slabši.
Keywords: temperaturni obrat, inverzija, termalni pas, topoklimatski dejavniki, temperaturne razlike med vznožjem in pobočjem, temperaturne razlike med vznožjem in slemenom, vremenski tipi, temperaturno polje, temperaturno višinski profil, raba tal, relativna višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, tip prsti.
Published: 18.06.2012; Views: 2492; Downloads: 158
.pdf Full text (11,48 MB)

2.
Računalniško modeliranje zobnih vsadkov
Franci Gačnik, 2012, doctoral dissertation

Abstract: Znano je, da optimalen naklon zobnega vsadka sovpada z naklonom korenine naravnega zoba, ki je bila nadomeščena z zobnim vsadkom. Pomanjkanje kostne mase (atrofija kosti) zlasti v zadnjih segmentih spodnje in zgornje čeljusti ter anatomske omejitve, kot so maksilarni sinusi, nosna votlina in mandibularni živec, pa običajno zahtevajo poševno vgradnjo zobnih vsadkov. Vsak takšen naklon zobnega vsadka povzroča nastanek večosnih obremenitev vsadka, kar povzroča resorpcijo marginalne kosti in tako sčasoma izgubo zobnega vsadka. V okviru te doktorske disertacije so bili z namenom določitve mehanskega odziva kostnega tkiva razviti različni natančni numerični modeli vseh sestavnih elementov konstrukcije implantatno nošene zobne prevleke, podprte z zobnim vsadkom, ki je lahko vstavljen v čeljustno kost na mesto spodnjega levega prvega kočnika pod različnimi koti. Začetna geometrija v simulacijah uporabljenih modelov zobnih vsadkov in opornikov zobnih prevlek je bila posneta po dejanskih tovrstnih izdelkih z imenom Ankylos Plus, proizvajalca Dentsply. Pri analizah je bila upoštevana tudi anizotropnost kostnega tkiva. Kostno tkivo je bilo modelirano z linearno elastičnim materialnim modelom, pri čemer so bile elastične lastnosti tkiva odvisne od kostne gostote, ki je izražena v enotah Hounsfielda. Rezultati parametričnih računalniških simulacij kažejo, da je način modeliranja kostnega tkiva z elastičnim, od kostne gostote odvisnim ortotropnim materialnim modelom najprimernejši, saj je v njem prek kostne gostote neposredno upoštevan vpliv stanja kostnega tkiva. Nadalje se je izkazalo, da je trdnost v simulacijah uporabljenega zobnega vsadka pri večjih vrednostih okluzijskih sil nezadostna, saj je v tem primeru presežena meja plastičnosti materiala vsadka. Najpomembnejša ugotovitev je, da obstaja pri uporabi obravnavanega zobnega vsadka resna nevarnost trajne poškodbe kostnega tkiva pod vplivom vseh treh, v tej nalogi modeliranih vrednosti okluzijskih sil. Tako lahko na osnovi računalniških simulacij sklepamo, da obstoječa geometrija obravnavanega zobnega vsadka pri večjih vrednostih okluzijskih sil ni primerna, zato je v takšnih primerih priporočljivo uporabiti večji dimenzijski razred zobnega vsadka ali celo vsadek z drugačno geometrijo.
Keywords: zobni vsadek, nadomestni zob, zobna biomehanika, naklon zobnega vsadka, mehanske lastnosti kostnega tkiva, računalniške simulacije
Published: 27.07.2012; Views: 1956; Downloads: 360
.pdf Full text (11,02 MB)

3.
VPLIV NAKLONA FOTONAPETOSTNIH MODULOV NA PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE
Klemen Sredenšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava vpliv naklona fotonapetostnih modulov na proizvodnjo električne energije. Pri tem so predstavljeni in opisani osnovni izračuni geometrijskih lastnosti sončnega sevanja izven zemeljske atmosfere. Za določitev optimalnega naklona in optimalnega azimuta fotonapetostnih modulov smo uporabili podatke o sončnem sevanju na vodoravno površino. Za izračun uporabimo direktno in difuzno komponento sončnega sevanja. Pri čemer direktno sončno sevanje popravimo za vpadni kot sončnih žarkov, difuzno sončno sevanje pa za delež vidnega neba. Izračune smo opravili za mesto Celje s podatki od Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Povprečno sončno sevanje v odvisnosti od naklona in azimuta smo opravili za vse mesece v letu in za štiri naključno izbrane dni. Rezultati kažejo optimalni naklon in optimalni azimut fotonapetostnih modulov, ki omogočajo največjo možno sončno sevanje. Podali smo tudi primerjavo med izmerjenimi in izračunanimi mesečnimi povprečji energije sončnega sevanja za mesto Celje in Velenje.
Keywords: fotonapetostni modul, sončno sevanje, optimalni naklon, optimalni azimut, izplen sončne energije
Published: 03.10.2014; Views: 1274; Downloads: 256
.pdf Full text (2,08 MB)

4.
DOLOČITEV NAKLONA Z UPORABO SENZORJEV MOBILNE NAPRAVE V SISTEMU ANDROID
Sebastjan Marčič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili pametne mobilne naprave in operacijske sisteme, ki jih poganjajo. Osrednji del raziskovanja smo namenili pregledu senzorjev, ki jih pametne mobilne naprave uporabljajo. Glavni poudarek smo dali senzorjem, ki zaznavajo naklon in pospešek. Opisali smo razvojno orodje za načrtovanje aplikacij na mobilnih napravah in razvili mobilno aplikacijo Naklon za operacijski sistem Android. Z eksperimenti smo potrdili pravilno delovanje razvite aplikacije in jo primerjali z drugimi podobnimi aplikacijami.
Keywords: android, mobilni senzorji, aplikacija, naklon
Published: 29.08.2016; Views: 945; Downloads: 64
.pdf Full text (4,71 MB)

5.
Primerjava proizvodnje električne energije različnih naklonov sončnih modulov na MFE Plastika Pulko d.o.o.
Urban Pulko, 2017, diploma project paper

Abstract: Izmeril sem napetosti in tokove posameznih vej sončne elektrarne in izračunal njihove moči pri dveh različnih naklonih sončnih modulov, ki so montirani na našem poslovnem objektu. Meritve sem opravljal ob različnih časih in različnih vremenskih pogojih. Ugotovil sem odvisnost proizvedene električne energije od naklonov modulov.
Keywords: mala sončna elektrarna, fotonapetost, naklon modulov, osvetljenost
Published: 17.01.2018; Views: 581; Downloads: 66
.pdf Full text (2,73 MB)

6.
Energetska učinkovitost in tehnično-ekonomska analiza investicije sončnih elektrarn v sloveniji
Klemen Sredenšek, 2017, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je opraviti analizo faktorja učinkovitosti in investicije v sončne elektrarne po Sloveniji. V delu je predstavljeno teoretično ozadje matematičnih modelov za napoved sončnega sevanja, faktorja učinkovitosti, energijskega izplena in kriterijev ocenjevanja investicij v izgradnjo sončnih elektrarn. Za določitev optimalnega naklonskega in azimutnega kota so podatki o sončnem sevanju na vodoravno površino pridobljeni s strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Pri izračunu faktorja učinkovitosti sončne elektrarne sta bili izbrani dve najbližji meteorološki postaji, s katerima smo omogočili medsebojno primerjavo rezultatov. Delo se zaključi z analizo upravičenosti investicije v izgradnjo sončnih elektrarn po Sloveniji, ki je predstavljena za različne odkupne cene električne energije.
Keywords: faktor učinkovitosti, optimalni naklon, energijski izplen, investicija, cena električne energije
Published: 06.10.2017; Views: 938; Downloads: 132
.pdf Full text (7,68 MB)

7.
Vgrajen sistem za indikacijo naklona kmetijske mehanizacije
Blaž Jakob, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja opis, razvoj in izdelavo sistema za indikacijo naklona kmetijske mehanizacije. Cilj končnega produkta je operativen sistem prikazovanja raznih podatkov za varnejše upravljanje stroja. Upravljavec ima na voljo možnost nastavitve mej stabilnega stanja, ki ustrezajo specifičnemu stroju. Sistem vsebuje glavno enoto ter zunanje senzorje za pridobivanje podatkov. Upravljamo ga lahko s šestimi tipkami na dotik. Prikazovanje izvedemo s pomočjo grafičnega zaslona. Upravljavec lahko sistemu nastavi podane stabilne meje stroja. Med vožnjo po neravnem terenu prihaja do zvočnega kot vizualnega opozarjanja ob prekoračitvi stabilnih mej. Zagotoviti želimo zavedanje nevarnosti pri vožnji skozi hribovit teren ter preprečiti prevrnitev stroja.
Keywords: glavna enota, naklon, prikazovanje, zavedanje, preprečitev
Published: 06.10.2017; Views: 1058; Downloads: 44
.pdf Full text (4,39 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica