| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 27
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Primerjava korporativnega upravljanja družbe za upravljanje in Slovenskega državnega holdinga d. d. (SDH, d. d.) : magistrsko delo
Ana Novak, 2024, master's thesis

Abstract: Osrednja tema magistrske naloge je primerjava upravljanja Slovenskega državnega holdinga, d. d., z upravljanjem družbe za upravljanje, katerih opravljanje dejavnosti je usmerjeno v upravljanje tujega premoženja. Družba za upravljanje je pravna oseba, katere primarna dejavnost je upravljanje z investicijskimi skladi. V Republiki Sloveniji je trenutno registriranih pet družb za upravljanje. Te, poleg upravljanja investicijskih skladov, izvajajo tudi druge finančne storitve. Za potrebe ureditve njihovih statusnopravnih značilnosti in upravljanja se uporablja Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3), ki predvideva dvotirni sistem upravljanja, oblikovanj z upravo in nadzornim svetom. Slovenski državnih holding, d. d., pa velja za krovnega upravljalca državnih kapitalskih naložb, ki jih vlaga v več gospodarskih družb. Prek teh vpliva in se vključuje v različne panoge, kot so energetika, turizem in promet. Poleg upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije Slovenski državni holding, d. d., opravlja tudi druge dejavnosti in storitve, s katerimi vpliva na slovensko gospodarstvo. Delovanje in organizacijo Slovenskega državnega holdinga, d. d., podrobneje ureja Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki predpisuje tudi dvotirni sistem upravljanja, sestavljen iz uprave in nadzornega sveta. Magistrska naloga se deli na tri dele. V prvem delu se predstavi in uvrsti investicijske sklade in družbe za upravljanje v finančni sistem. Za lažjo predstavitev in uvrstitev se obravnavano primerja tudi s pomočjo pravnih aktov, kot so direktive in ZGD-1. Drugi del se osredotoča na predstavitev korporativnega upravljanja družb za upravljanje in Slovenskega državnega holdinga, d. d. Pri tem se korporativno upravljanje obeh družb podrobno obravnava in primerja s splošno ureditvijo upravljanja, določeno z določbami zakona ZGD-1. Tretji del pa se osredotoča na primerjavo elementov korporativnega upravljanja obravnavanih družb. Korporativno upravljanje je zelo široko področje, zato se v drugem in tretjem delu magistrske naloge osredotoča predvsem na pravno ureditev sistemov upravljanja in upravljalnih organov, kot sta uprava in nadzorni svet. Pri tem se, poleg primerjave zakonskih aktov, k obravnavi uvršča tudi druge pravne akte, kot so kodeksi, politike in pravilniki. V zadnjem delu magistrske naloge se ugotavlja, da je primerjava obravnavanih družb smiselna. Ugotovitve se nanašajo predvsem na pomen in vpliv določb zakona ZGD-1. Ta zakon predstavlja podlago tako za specialne zakone, namenjene organizaciji in poslovanju obravnavanih družb, kot tudi za ureditev drugih področij korporativnega upravljanja. Izpostavlja pa se tudi določene razlike, ki se odražajo v opredelitvi in organizacij področij, prilagojenih naravi obravnavanih družb (npr.: organizacija posvetovalnih organov in pooblaščenih oseb).
Keywords: korporativno upravljanje, družba za upravljanje, Slovenski državni holding, d. d., dvotirni sistem upravljanja, uprava, nadzorni svet, upravljalni organi, organi vodenja in nadzora.
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 200; Downloads: 61
.pdf Full text (1,83 MB)

2.
Poročanje in delo revizijskih komisij nadzornega sveta
Polona Lešnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Organi v delniških družbah se delijo glede na pravni položaj na organ, ki oblikuje voljo družbe, organ vodenja in nadzorni organ. Razvila sta se dva sistema upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni, ki se razlikujeta v tem, da se je v dvotirnem sistemu oblikoval poseben organ za nadzor, nadzorni svet. V enotirnem sistemu pa je nadzor funkcija, ki jo vrši upravni odbor. Nadzorni svet izvršuje funkcijo nadzora v delniški družbi in je sestavljen iz najmanj treh članov, ki jih izvoli skupščina. Sestajajo se vsaj enkrat v četrtletju, za potrditev sklepa mora biti prisotna vsaj polovica članov, vsak izmed članov ima en glas. Glavna funkcija, ki jo nadzorni svet upravlja, je nadzor nad delovanjem uprave gospodarske družbe, imenovanje in odpoklic članov uprave in razreševanje nasprotujočih si interesov med upravo in delničarji. ZGD-1 omogoča nadzornemu svetu, da imenuje eno ali več komisij, ki med drugim pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta. Te komisije so lahko na primer revizijska komisija, komisija za imenovanja in komisija za prejemke. Glede na potrebe podjetja pa lahko nadzorni svet oblikuje tudi druge. Revizijska komisija je sestavljena iz vsaj treh neodvisnih članov; vsaj eden izmed njih mora biti neodvisen strokovnjak, usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Člani revizijske komisije spremljajo proces računovodskega poročanja, zunanje revizije računovodskih izkazov, upravljanje tveganja in sistema notranjih kontrol, notranjo revizijo in skladnost poslovanja z zakonodajo. Revizijska komisija je odgovorna nadzornemu svetu, saj opravlja delo na njegovo zahtevo. Ustanovitev revizijske komisije prispeva k izboljšanju komunikacije, povečanju objektivnosti, izboljšanju položaja revizijske stroke s pomočjo ustreznih revizijskih vprašanj in h krepitvi nadzornega sveta.
Keywords: nadzorni svet, revizijska komisija, pravna ureditev, ZGD-1.
Published in DKUM: 14.04.2022; Views: 735; Downloads: 139
.pdf Full text (1,20 MB)

3.
Odločanje nadzornega sveta
Kristijan Zakšek, 2018, master's thesis

Abstract: Rdeča nit avtorjevega dela je odločanje nadzornega sveta, pri čemer primerja slovensko in nemško pravno ureditev v skladu z 257. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in 108. paragrafom nemškega Aktiengesetzt (Zakon o delnicah oziroma delniški družbi; AktG). Avtor pri tem izpostavi nekaj, predvsem v slovenskem pravu, odprtih vprašanj. Z nekaterimi se teorija in sodna praksa še nista ukvarjali ter dali pravne razlage. Ob temu je predstavljena razlaga nemške ureditve, ki si sicer tudi včasih ni enotna. Glede na podobnost obeh ureditev, je pri nas v večini primerov smiselno iskati in podati enako ali podobno razlago, kot velja v nemškem pravu. Nadzorni svet je organ, navadno delniške družbe, ki izvira iz germanskega pravnega reda, kjer je uveljavljen dvotirni sistem upravljanja delniške družbe. Gre za organ, ki ima pri delovanju družbe pomembno vlogo, predvsem v zvezi s poslovanjem, na način, da je njegova primarna funkcija nadziranje le-tega. Da nadzorni svet odloča pomeni, da sprejema sklepe. Za veljavno sprejemanje sklepov pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki so določeni v obeh zgoraj navedenih zakonih, kakor tudi v specialnejših zakonih, ki se nanašajo na soupravljanje delavcev. Pri sklepanju je potrebno upoštevati tudi določbe statuta družbe. Če posamezne zakonske ali statutarne določbe pri odločanju nadzornega sveta niso spoštovane, lahko pride do neveljavnosti sklepov, ki jih nadzorni svet sprejme. Formalne napake ne povzročijo nujno neveljavnost sklepov. Vsekakor pa je neveljavnost vedno posledica materialnih napak. Sklep, ki je neveljaven, je ničen. Tako po slovenski, kakor tudi nemški pravni ureditvi velja, da tožnik sklepa nadzornega sveta ne sme izpodbijati. Avtor se v magistrski nalogi osredotoči na odločanje nadzornega sveta v delniških družbah. Na zadnje se samo na kratko dotakne nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo. Tudi za to kapitalsko družbo se smiselno uporablja 257. člen ZGD-1, vendar pa je temeljna razlika med odločanjem nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo in delniški družbi v tem, da v kolikor se družba z omejeno odgovornostjo odloči za nadzorni svet, je pri oblikovanju njegovih nalog veliko bolj svobodna kot pa delniška družba.
Keywords: Nadzorni svet, sklepčnost nadzornega sveta, predsednik nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta, korespondenčna seja, neveljavnost sklepa.
Published in DKUM: 24.09.2018; Views: 1745; Downloads: 213
.pdf Full text (845,29 KB)

4.
Pomen in načini direktnega sodelovanja med nadzornim svetom oz. njegovo revizijsko komisijo in notranjim revizorjem
Peter Podgorelec, Iztok Kolar, 2013, original scientific article

Abstract: Direktno sodelovanje med nadzornim svetom in notranjim revizorjem krepi neodvisnost slednjega in hkrati povečuje učinkovitost nadzornega sveta in njegove revizijske komisije. Neodvisni notranji revizor je lahko pomemben vir informacij za nadzorni svet / revizijsko komisijo, kar je še posebej pomembno v smislu preprečevanja in odkrivanja prevar, vključno s tistimi, v katere je vpletena uprava. Avtorja se zavzemata za dopolnitev Zakona o revidiranju (Auditing Act), tako da se dolžnost obveščanja iz 1. alineje tretjega odstavka 39. člena razširi tudi na ugotovljena povečana tveganja prevare ali drugih nedovoljenih dejanj zaposlenih ali članov uprave. Ta dolžnost bi morala veljati tako za revizorja letnega poročila kot tudi za vodjo notranjerevizijske dejavnosti. Poleg tega bi bilo treba z zakonom urediti še vsa druga bistvena vprašanja notranje revizije v podjetju, s ciljem okrepitve neodvisnosti notranjega revizorja.
Keywords: revizija, prevare, notranja revizija, notranja kontrola, nadzorni svet, sodelovanje
Published in DKUM: 01.08.2018; Views: 888; Downloads: 62
.pdf Full text (261,50 KB)

5.
Korporativno pravna in upravljavska sprejemljivost zavarovanja odgovornosti organov vodenja in nadzora
Zoran Živko, 2016, master's thesis

Abstract: Glede na zgodovino razvoja gospodarstva, lastniško strukturo in korporativno kulturo prevladuje v Sloveniji mnenje o zelo nizki verjetnosti odškodninskih tožb proti managerjem družb. Zato se ti večinoma niti ne zavedajo svoje odgovornosti in posledično ne poznajo možnih rešitev odškodninske zaščite premoženja družbe in svojega osebnega premoženja. Po razvpitih primerih več sto milijonskih in milijardnih odškodninskih tožb po letu 2000 v ZDA in EU je postalo aktualno vprašanje kazenske in tudi odškodninske odgovornosti. Z globalno gospodarsko krizo se je tudi v Sloveniji izjemno povečalo število prisilnih poravnav in stečajev podjetij. Temu je sledilo preverjanje zakonitosti in pravilnosti odločitev ter odgovornosti članov organov nadzora in vodenja v teh družbah. Posledica so tudi vložene številne kazenske ovadbe in odškodninske tožbe zoper odgovorne osebe. Kljub ustrezni zakonodajni ureditvi, primerljivi z Avstrijo in Nemčijo, v Sloveniji še nimamo skoraj nobene sodne prakse pri uveljavljanju odgovornosti za nastalo škodo. Zato tudi ni zavedanja niti povpraševanja po zavarovanju tovrstne odgovornosti, tako je zavarovanje članov organov vodenja in nadzora v slovenskih družbah bolj izjema kot pravilo. Strokovnjaki korporativnega prava in upravljanja se zavedajo, da družbe in managerji zelo potrebujejo D&O zavarovanja zaradi zaščite premoženja delničarjev in managerjev. Z analizo primerov slovenskih odškodninskih tožb v zadnjih 15-ih letih smo v tej raziskavi nedvoumno dokazali, da izpostavljenost družb in njihovih članov organov vodenja in nadzora do odškodninskih zahtevkov ni več nizka in se vsak dan povečuje, posledično je tveganje tožb vedno večje. Zato družbe in njihovi managerji nujno potrebujejo D&O zavarovanje. To zavarovanje v prvi vrsti ščiti družbo, da vsaj delno nadomesti škodo managerjev.
Keywords: gospodarska družba, kapitalska družba, uprava, nadzorni svet, korporativno upravljanje, obligacije, odškodninsko pravo, odškodninske tožbe, odškodninska odgovornost, zavarovalnica, zavarovanje, zavarovanje odgovornosti, zavarovanje odgovornosti članov organov nadzora in vodenja, zavarovanje D&O
Published in DKUM: 06.02.2017; Views: 2242; Downloads: 217
.pdf Full text (488,94 KB)

6.
Oblika organiziranosti notranjega revidiranja v sistemu javnega holdinga
Mojca Korošec, 2016, master's thesis

Abstract: Poslovodenje podjetij se sooča z nenehnimi spremembami, usmerjenostjo v prihodnost in iskanjem sinergij za doseganje konkurenčnih prednosti v razvitem poslovnem okolju. Poslovni procesi v velikih podjetjih so vedno bolj kompleksni, zaradi česar poslovodstvu ne omogočajo neposrednega nadzora nad njimi. Ker se poslovodstva in lastniki zavedajo, da je za dolgoročno dosego ciljev potrebno sistematično upravljanje in nadzorovanje poslovnih procesov v podjetju, pa krepijo vlogo notranje revizije v njem. K navedenemu jih spodbujajo tudi smernice iz okolja, ki spodbuja zavedanje o sistematičnem uvajanju korporativnega upravljanja v podjetja. Pri korporativnem upravljanju podjetja pa ima svoj prispevek tudi notranja revizija. Notranja revizija v podjetju deluje s ciljem, da so glavna tveganja v organizaciji obvladovana in dolgoročni cilji družbe doseženi. Podrejena je neposredno poslovodstvu, ne opravlja operativnih nalog in deluje neodvisno na podlagi etičnih pravil, veljavnih standardov stroke in notranjih aktov družbe. Oblika njene organiziranosti je v javnih podjetjih oz. v skupini javnih podjetij, to je javnem holdingu, za razliko od proračunskih uporabnikov, bank in zavarovalnic, v celoti prepuščena odločitvi poslovodstva. Na podlagi opredeljenih kriterijev, sem v magistrskem delu sistematično analizirala možne oblike organiziranosti notranjerevizijske službe v javnem holdingu in proučevala njihove prednosti in slabosti. Ocenjujem, da je za skupino javnih podjetij, ki so povezana v javni holding kot matično družbo, najbolj primerna oblika centralizirano organizirana notranjerevizijska služba. Z navedeno obliko organiziranosti se lahko dosega najboljši rezultat glede kakovost izvedenih notranjih revizij ter stroškovno učinkovitost, ob zagotavljanju neodvisnosti notranje revizije, kot temeljne lastnosti za učinkovito doseganje ciljev. V nalogi sem proučevala tudi vpliv sodelovanja nadzornega sveta in notranjega revizorja na neodvisnost slednjega. Ugotovila sem, da potrebnost podajanja soglasij nadzornega sveta na ključne akte notranje revizije (k aktu, s katerim se urejajo namen, pomen in naloge notranje revizije ter k letnemu in večletnemu načrtu dela notranje revizije), njuna medsebojna komunikacija ter podajanje informacij notranjega revizorja o poslovanju družbe nadzornemu svetu, krepijo neodvisnost notranjega revizorja in učinkovitost nadzornega sveta pri nadziranju poslov organizacije.
Keywords: javni holding, javno podjetje, notranje revidiranje, notranja revizija, notranjerevizijska služba, centralizirana organiziranost notranjerevizijske službe, nadzorni svet
Published in DKUM: 10.12.2016; Views: 2238; Downloads: 134
.pdf Full text (1,03 MB)

7.
SKRBNOST ČLANOV UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA BANK IN HRANILNIC
Almina Skejić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Kako skrbni so pri izvajanju svojih pristojnosti in dolžnosti člani nadzornega sveta in člani uprave v bankah in hranilnicah, je moč razbrati iz letnih poročil posameznih bank, v katerem nadzorni svet poda poročilo o načinu delovanja njegovih članov in članov uprave v preteklih letih. V poročilih, ki jih pripravi nadzorni sveti, je govora o tem, kakšne naloge opravljajo člani nadzornega sveta in uprave skozi leto, da bi s tem pripomogli k čim bolj uspešnemu poslovanju banke. Nadzorni svet je dolžan nadzirati vodenje uprave in zagotoviti, da oba organa svoje delo opravljata v skladu z veljavno zakonodajo in statutom banke. Za potrditev, ali so člani uprave in nadzornega sveta dovolj skrbno opravljali svoje dolžnosti in pristojnosti, niso dovolj zgolj poročila nadzornega sveta, ampak je potrebno proučiti tudi izjave, ki jih pripravijo člani nadzornega sveta in uprave in ki se nanašajo na upravljanje v zvezi z banko. V izjavah o upravljanju je govora o dveh kodeksih, in sicer Kodeksu upravljanja javnih delniških družb in Kodeksu korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države. Banke poslujejo v skladu s tema kodeksoma, vendar se pojavijo tudi odstopanja v zvezi s posameznimi določili kodeksov, ki pa jih morajo banke navesti in pojasniti. Tako kot pravila veljajo za člane nadzornih svetov in uprav v slovenskih bankah, tako veljajo tudi za člane nadzornega sveta in uprave v Hrvaški banki in, sicer Hrvatski poštanski banki d. d. Kodeks o izvajanju svojih zadolžitev je potrebno upoštevati tudi v Hrvatski poštanski banki (Kodeks korporativnog upravljanja). Nadzorni svet v hrvaški banki prav tako sestavi poročilo, v katerem poroča o delovanju uprave in nadzornega sveta banke. V poročilu je moč zaznati, ali so člani pri svojem delovanju ravnali dovolj skrbno ali ne. V ameriški banki Bank of America, ki je tudi bila del raziskave, pa ni urejenega sistema, kjer bi delovala organa, ki delujeta pri nas, torej nadzorni svet in uprava, ampak banko vodi in nadzira upravni odbor z izvršnimi in neizvršnimi direktorji. Izvršni direktor s pomočjo ostalih zaposlenih v banki sestavi letno poročilo, kjer prikažejo poslovanje banke skozi leto in svoje delo, ki so ga opravili v zvezi z bančnimi posli, ter svojo skrbnost v zvezi s posameznimi zadolžitvami. Tudi v Bank of America upoštevajo veljavno zakonodajo, ki se nanaša na bančništvo, sama banka pa ima svoj kodeks in sicer Code of Conduct, ki obravnava, kako mora organ banke delovati. Iz vseh letnih poročil lahko razberemo, da člani nadzornega sveta in člani uprave ter izvršni direktorji svoje zadolžitve ter pristojnosti opravljajo kot skrbni gospodarstveniki. V nekaj primerih prihaja do izjem, ko se nekatere zadolžitve niso opravile povsem v skladu s kodeksi ali zakoni in načeli skrbnega ravnanja, vendar pa so te izjeme opravičljive, saj so ostale naloge bile opravljene dovolj skrbno.
Keywords: skrbnost, nadzorni svet, uprava, letna poročila, Kodeks upravljanja javnih delniških družb
Published in DKUM: 01.12.2016; Views: 1576; Downloads: 159
.pdf Full text (694,10 KB)

8.
Problematika nadzora v italijanski delniški družbi
Mirjam Novakovič, 2016, master's thesis

Abstract: Problematika nadzora v delniških družbah je problem, ki je širše prisoten v skorajda vseh pravnih ureditvah. V okviru posameznih sistemov upravljanja in nadzora se je nadzorni institut oblikoval različno, tako v institucionalnem kot tudi v funkcionalnem smislu. V nalogi je analiziran latinski sistem upravljanja in nadzora, ki se v zadnjem stoletju izoblikoval v italijanski pravni ureditvi. Izpostavljene so temeljne značilnosti kot tudi posebnosti sistema, tudi v primerjavi z enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja in nadzora. Posebna pozornost je namenjena analizi nadzorne funkcije v pristojnosti nadzornega sveta (»Collegio Sindacale«) in specifikam modela nadzora in oceni učinkovitosti posameznih sistemov upravljanja in nadzora.
Keywords: nadzor, latinski sistem upravljanja in nadzora, nadzorni svet, «Collegio Sindacale«
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1319; Downloads: 99
.pdf Full text (1,23 MB)

9.
NAGRAJEVANJE IN PLAČILO ČLANOV NADZORNEGA SVETA
Mateja Podpečan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: predstavitev enotirnega in dvotirnega sistema upravljanja, oblikovanje in sestava nadzornega sveta v Sloveniji, v Nemčiji in upravni odbor v Ameriki, pristojnosti in vloga nadzornega sveta v Sloveniji, Nemčiji in Ameriki in primerjava politike nagrajevanja v Sloveniji, Nemčiji in Ameriki.
Keywords: nadzorni svet, sejnine, politika nagrajevanja, dvotirni sistem upravljanja, enotirni sistem upravljanja
Published in DKUM: 04.11.2016; Views: 1670; Downloads: 131
.pdf Full text (1,51 MB)

10.
PREDNOSTI IN SLABOSTI ENOTIRNEGA SISTEMA UPRAVLJANJA
Nina Majcen, 2016, master's thesis

Abstract: Družbe, ki imajo enotirni sistem, imajo poleg skupščine delničarjev še upravni odbor kot organ vodenja in nadzora, medtem ko imajo družbe z dvotirnim sistemom poleg skupščine še upravo kot organ vodenja in nadzorni svet kot organ nadzora. V svetu in EU prevladuje enotirni sistem upravljanja, ki je značilen za trge z razpršeno strukturo lastništva, dobro razvitim kapitalskim trgom in majhnim vplivom države na upravljanje družb. Delniške družbe z enotirnim sistemom upravljanja v Sloveniji niso pogoste. Za slovenski pravni red je imela velik pomen Uredba o statutu evropske družbe, saj je na podlagi njenih določb Slovenija uvedla in dala možnost družbam, da same izberejo sistem upravljanja, s čimer je enotirni sistem postal enakovreden dvotirnemu. Ključna prednost enotirnega sistema izhaja iz njegove zasnove, da se funkciji vodenja in nazora opravljata v okviru istega organa, to omogoča učinkovitejše upravljanje družbe. Člani odbora se sestajajo pogosteje, neizvršni direktorji so v primerjavi s člani nadzornih svetov bolje informirani o poslovanju družbe, sprejemanje odločitev poteka kot rezultat dialoga in omogoča hitrejše odločanje. Enotirni sistem omogoča delničarjem tudi večjo avtonomijo pri ureditvi razmerij med vodenjem in nadzorom družbe ter pri določanju pristojnosti posameznih organov in jim daje tudi večji vpliv na upravljanje družbe. V enotirnem sistemu namreč delničarji imenujejo in odpokličejo člane upravnega odbora, to v dvotirnem sistemu, kjer člane uprave imenuje nadzorni svet, ni možno. Pri odpoklicu je razlika med sistemoma tudi v tem, da lahko delničarji člane upravnega odbora kadarkoli odpokličejo brez utemeljenega razloga, medtem ko so v dvotirnem sistemu razlogi določeni z zakonom. Poleg tega so v enotirnem sistemu dopustni tudi posegi skupščine delničarjev na področje vodenja poslov, to v dvotirnem sistemu ni dovoljeno. Uprava v dvotirnem sistemu namreč vodi posle samostojno in na lastno odgovornost in razen za posle, za katere je potrebno soglasje nadzornega sveta, in v primeru, če uprava to zahteva, nadzornemu svetu in skupščini ni dovoljeno odločati o vprašanjih vodenja poslov. V enotirnem sistemu pa skupščina lahko daje upravnemu odboru (in izvršnim direktorjem) navodila in omejitve, ki jih morajo le-ti pri opravljanju svojih nalog upoštevati, postavlja pa se vprašanje, kakšen obseg njenega vpliva je dopusten, če ni opredeljen v statutu družbe. Člani nadzornega sveta v dvotirnem sistemu so bolje pozicionirani za izvajanje nadzora, saj so oblikovani v posebnem organu, to jim omogoča, da so neodvisni od uprave. V enotirnem sistemu se zaradi združljivosti funkcije vodenja in nadzora v okviru enega organa pojavlja vprašanje, kdo je pristojen za vodenje poslov in kdo za nadziranje. V praksi se je zaradi težav, povezanih s pomanjkljivim nadzorom v enotirnem sistemu, izoblikovala takšna razmejitev pristojnosti, da izvršni direktorji vodijo posle, neizvršni direktorji pa nadzirajo poslovanje. Zaradi konflikta interesov se vedno bolj poudarja zagotavljanje neodvisnosti neizvršnih direktorjev in ustreznega razmerja med izvršnimi in neizvršnimi direktorji, to delničarjem daje večje zagotovilo za boljši nadzor. V enotirnem sistemu je (bilo) namreč mogoče, da je imela ena oseba široke pristojnosti in veliko moč, če je opravljala funkcijo predsednika upravnega odbora in glavnega izvršnega direktorja hkrati. Nezdružljivost teh funkcij je zdaj določena v kodeksih ali že z zakonodajo. Prav te aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti nadzorne funkcije v enotirnem sistemu dejansko pomenijo približevanje enotirnega sistema dvotirnemu sistemu. Ker ima vsak od predstavljenih sistemov svoje prednosti in slabosti je pomembno, da jih delničarji pri izbiri sistema upravljanja poznajo in upoštevajo, da lahko izberejo v danih okoliščinah najbolj ustreznega.
Keywords: korporativno upravljanje, enotirni in dvotirni sistem upravljanja, upravni odbor, izvršni in neizvršni direktorji, javne delniške družbe, korporacijsko pravo, uprava, nadzorni svet, vodenje poslov in nadzor
Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 6603; Downloads: 1015
.pdf Full text (1017,11 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica