Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo Vloga notranje revizije pri obvladovanju tveganj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na primeru banke povzema domačo in tujo literaturo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter s področja revidiranja pranja denarja in financiranja terorizma. Pranje denarja in financiranje terorizma še zdaleč ni nov pojav, vendar se spreminjajo njegove oblike in načini, tako kot se spreminja družba kot takšna. S tokom sprememb se spreminjajo tudi notranji nadzorni sistemi v bankah in način razmišljanja notranje revizije, ki v sklopu svojih revizij neodvisno preverja delovanje nadzornih sistemov. Že narava bančnega poslovanja je takšna, da banke pri svojem delovanju prevzemajo določena tveganja, kar pomeni, da so banke različnim tveganjem bolj izpostavljene in se temu tudi ne morejo povsem izogniti. Ravno zaradi tega je potrebno, da izvajajo vse dejavnosti za zmanjševanje teh tveganj, in sicer na sprejemljivo nizko raven, oziroma z drugimi besedami, za obvladovanje teh tveganj. S tem namenom vzpostavljajo razne nadzorne sisteme, ki pravočasno zaznajo tovrstna tveganja in delujejo preventivno. Glede na vse strožjo zakonodajo imata vedno večjo vlogo pri tem Oddelek za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki zagotavlja in obvladuje sistem na področju preprečevanja pranja denarja, ter notranja revizija, ki izvaja neodvisna preverjanja tega sistema. Razvoj notranje revizije, njenega pomena in pristopov se razvija in spreminja tako, kot se spreminja družba in vse drugo. V zadnjih letih se je področje preprečevanja pranja denarja z vidika zakonskih določil zelo zaostrilo, zato morajo banke še dodatno usmeriti več pozornosti na to področje in s tem povezanim obvladovanjem tveganj. S spreminjanjem družbe se spreminjajo tudi kriminalna dejanja in načini prevar. Denar in transakcije z denarjem v preteklosti niso bili tako obsežni in zapleteni, kot so dandanes, zato je bilo obvladovanje tveganj včasih precej preprostejše in majn obsežno, kot je dandanes. To predstavlja za nadzorne funkcije, kot je notranja revizija, velik izziv in prilagajanje v sklopu svojih revizij in načina razmišljanja. Z globalizacijo bančnega sistema, nenehnim pojavom novih izdelkov in storitev, naprednim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij se pojavljajo vedno novi izzivi z bolj prikritimi načini pranja denarja in financiranja terorizma. Prav tako širjenje bančnega poslovanje preko meja na eni strani ponuja hitrejši in preprostejši prenos denarja za bančne komitente, na drugi strani predstavlja večje tveganje za banke, da bo njihov sistem uporabljen za pranje denarja in financiranje terorizma. Notranja revizija ima pomembno vlogo, saj so ravno banke zelo izpostavljene pranju denarja in financiranju terorizma. S svojimi preverjanji notranja revizija ugotavlja, ali banka izvaja vse zakonsko predvidene dejavnosti in poda oceno glede delovanja notranjih nadzornih sistemov.
Keywords: pranje denarja, financiranje terorizma, notranji nadzori, notranja revizija, banke
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 1009; Downloads: 190
Full text (1,40 MB)

Abstract: Disertacija se ukvarja z odvisnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti (tax compliance) od ukrepov fiskalnih administracij ter sprememb makroekonomskega okolja. Obravnavana so tri ključna področja, na katera se naloga osredotoča s pomočjo empirične in primerjalne analize. Prvo vprašanje, ki si ga naloga zastavlja, se nanaša na vpliv dejavnikov ekonomske krize na stopnjo izpolnjevanja davčnih obveznosti. V ta namen je v nalogi testiranih več ekonometričnih modelov, ki vsi potrjujejo negativni vpliv recesije na različne kategorije, povezane s sposobnostjo in pripravljenostjo davčnih zavezancev, da svoje davčne obveznosti izpolnijo pravilno, pravočasno in pošteno. V tej zvezi je poudarek na davčnem dolgu kot najbolj evidentnem indikatorju zmanjšanja stopnje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti, tako v okviru Slovenije, kot tudi v širšem kontekstu držav članic OECD. Hkrati analiza na primeru Slovenije podaja odvisnost v davčnih obračunih izkazanih prihodkov, pobranih javnofinančnih prihodkov ter posameznih kategorij davčnih prihodkov, od sprememb makroekonomskega okolja. Drugo vprašanje se osredotoča na učinkovitost ukrepov fiskalnih administracij pri zagotavljanju izpolnjevanja davčnih obveznosti. V predstavljenih modelih so na primeru Slovenije testirani učinki davčno inšpekcijskih nadzorov, davčne izterjave ter izrečenih kazni (glob) na odvisne spremenljivke, ki izražajo raven izpolnjevanja davčnih obveznosti. Rezultati modelov pokažejo, da imajo izmed pojasnjevalnih spremenljivk iz nabora ukrepov slovenske davčne uprave največjo moč vpliva globe, medtem ko se davčno inšpekcijski nadzori pokažejo kot manj pomembni. Istočasno pa opravljene empirične in primerjalne analize sugerirajo, da so ukrepi davčne uprave učinkovitejši, če so intenzivno ciljno usmerjeni na določeno področje (primer projekta prispevkov za socialno varnost) in primerno podprti s potrebnimi resursi (kadrovskimi in materialnimi). Posebej je podčrtan pomen davčne izterjave, kot najpomembnejšega sredstva fiskalne politike pri obvladovanju davčnega dolga ter kot relevantnega ukrepa pri pobiranju javnofinančnih prihodkov. Naloga ugotavlja, da davčna izterjava v Sloveniji izkazuje visoko učinkovitost, kar je dejstvo tudi v primeru primerjalnega pregleda za države članice OECD. Smiselnost ustreznega financiranja fiskalnih uprav je mogoče povezati tudi z analizo odvisnosti davčnega dolga na vzorcu držav članic OECD. Tretji vidik disertacije se osredotoča na možnosti za optimalnejše pobiranje davkov v Sloveniji in sicer je izpostavljen vpliv javnosti na povišanje zavedanja o koristih, ki jih prinaša z davki financirano javno dobro. Rezultati empirične analize namreč sugerirajo, da so aktivnosti slovenske davčne uprave pomemben, vendar ne edini dejavnik višje stopnje izpolnjevanja davčnih obveznosti na področju prispevkov za socialno varnost. Faktorja, ki glede na ugotovitve analize predstavljata glavno razliko med pobiranjem prispevkov za socialno varnost ter ostalimi davki, sta možnost kazenskega procesiranja neplačnikov prispevkov za socialno varnost ter okrepljeno zavedanje javnosti o pomenu plačevanja prispevkov. Obe področji sta bili v zadnjem obdobju deležni večje pozornosti in intenzitete izvajanja določenih ukrepov. Tako se je pričelo dosledneje in bolj sistematično izvajanje kaznovalnih aktivnosti v primerih neplačevanja prispevkov za socialno varnost (vlaganje kazenskih ovadb), hkrati pa je zakonska možnost razkritij podatkov o plačanih prispevkih v primerjavi s preteklimi leti (ko ni bilo mogoče v takšni obliki preveriti ali so prispevki plačani) dvignila zavedanje javnosti o pomenu pravic, ki izhajajo iz plačanih prispevkov. To velja zlasti za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je razumljivo, saj so pravilno obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje osnova za neposredno koriščenje pravice iz tega naslova, to je pokojnine.
Keywords: inšpekcijski nadzori, globe, izvršba, davčni dolg, recesija, izpolnjevanje davčnih obveznosti
Published in DKUM: 01.06.2015; Views: 2452; Downloads: 341
Full text (2,03 MB)