1. Arhitekturna zasnova regionalnega prireditvenega centra v prometnem vozlišču v Mariboru : magistrsko deloNejc Gonza, 2022, master's thesis Abstract: Prometna infrastruktura v sodobnem načinu življenja predstavlja ključno komponento racionalne rabe časa. Dobro infrastrukturno izhodišče dviguje pomembnost in vrednost območij. Dodano vrednost takšnim območjem predstavlja pravilno izbran javni program, ki prostor bogati in dopolnjuje prostorsko pestrost. Problematika takšnih območij je v (pre)velikem potencialu, ki ga prostor nudi. Cena, različne regulacije, pogoji in omejitve so ključni dejavniki, ki odvrnejo investitorje. Zaradi tega območja z neomejenim mestotvornim potencialom ostajajo prazna. V magistrski nalogi smo raziskali eno izmed takšnih območij v Mariboru. To je železniški trikotnik, ki zaradi svojih izjemnih infrastrukturnih danosti in bližine starega mestnega jedra ponuja območje z izjemnim obogatitvenim in povezovalnim potencialom, saj s pravilno izbiro programa poveže odrezano mestno četrt Pobrežje s starim mestnim jedrom. V projektnem delu naloge smo na tem območju zasnovali prireditveni center.
Keywords: prireditveni center, prometno vozlišče, sejmišče, železniški trikotnik, železniško postajališče, produkcijska hiša, pokrajinski arhiv, nadzor železniškega prometa, Maribor
Published in DKUM: 15.04.2022; Views: 883; Downloads: 286
 Full text (75,44 MB) |
2. Strokovni nadzor v šolah vožnje Javne agencije RS za varnost v prometu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTjaša Kirn, 2020, undergraduate thesis Abstract: Kandidati za voznike motornih vozil se v šolah vožnje ne naučijo zgolj upravljati z motornim vozilom, temveč tudi, kako varno voziti v cestnem prometu. V procesu poučevanja pridobivajo najbolj ključne izkušnje, da ostanejo varni vozniki tudi v kasnejšem življenju. S tega vidika je dejavnost šol vožnje prav gotovo pomembna dejavnost in zaradi tega je bilo treba nad njo vzpostaviti primeren nadzor. S prihodom Javne agencije RS za varnost prometa se je na tem področju marsikaj spremenilo – šole vožnje niso pod nadzorom samo s strani Javne agencije, ampak tudi s strani Policije in Inšpektorata za delo in Infrastrukturo. Leta 2017 je tudi bila sprejeta novela Zakona o Voznikih, ki je precej zaostrila kadrovske pogoje za delo v šoli vožnje. Diplomsko delo se osredotoča na strokovni nadzor nad strokovnostjo in zakonitostjo dejavnosti šol vožnje, ki ga vrši Javna agencija. Diplomsko delo je nastalo tudi z namenom, da se prikaže mnenje učiteljev vožnje o trenutnem nadzoru ter njihovi predlogi za njegovo izboljšanje. Poleg tega sta v diplomskem delu predstavljeni organizaciji Javne agencije in Združenja šol vožnje Slovenije ter njuno delovanje, predstavljeni so zakonski predpisi za dejavnost šol vožnje in podatki o izvedenih strokovnih nadzorih nad šolami vožnje v obdobju od leta 2013 do leta 2019. S pomočjo primerjave teh podatkov, ki smo jih razdelili v dve obdobji, smo potrdili hipotezo. Strokovni nadzor AVP je dober in uspešno preprečuje zakonske kršitve šol vožnje. Podatki o mnenju učiteljev vožnje so bili pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika 1ka, ki je bil preko elektronskega sporočila posredovan 99 šolam vožnje po Sloveniji. Pri tem je raziskovalni vzorec obsegal 49 v celoti izpolnjenih anket, 16 pa jih je bilo delno izpolnjenih. Analiza rezultatov anketnega vprašalnika je pokazala, da učitelji vožnje večinoma poznajo namen nadzora ter so mnenja, da je potreben. Vendar nihče od sodelujočih ni imel zelo dobrih izkušenj s temi nadzori. Vsi pa so mnenja, da bi se lahko nadzor precej izboljšal, če bi se upoštevalo njihove predloge.
Keywords: diplomske naloge, Javna agencija RS za varnost prometa, strokovni nadzor, šole vožnje, mnenja učiteljev vožnje
Published in DKUM: 18.08.2020; Views: 1100; Downloads: 132
Full text (1,01 MB) |
3. IZRECNO OBVEŠČANJE O ZAMAŠITVI V OMREŽJIH IPAlen Bezenšek, 2018, diploma project paper Abstract: V projektu smo se ukvarjali z izrecnim obveščanjem o zamašitvi v omrežjih IP. Najprej smo proučili delovanje te metode in kako je podprta v različnih operacijskih sistemih. V nadaljevanju smo s pomočjo analizatorja prometa Wireshark zajemali promet pri dostopanju do spletnih strani in ga analizirali glede izrecnega obveščanja o zamašitvi. V programskem okolju Rivebed Modeler smo modelirali in simulirali omrežja z uporabo izrecnega obveščanja o zamašitvi in brez njega. Rezultate smo primerjali ter razlike komentirali in grafično prikazali. Nazadnje so na kratko podane še ključne ugotovitve projekta.
Keywords: izrecno obveščanje o zamašitvi, simulacija, analiza prometa, protokol za nadzor prenosa, medmrežni protokol
Published in DKUM: 24.05.2018; Views: 1493; Downloads: 106
Full text (1,34 MB) |
4. Avtomatizacija analize povezav TCPAljaž Gaber, 2017, diploma project paper Abstract: V projektu smo se ukvarjali z avtomatizacijo analize povezav protokola TCP. Za analizo smo uporabili program tshark, ki je terminalska različica analizatorja protokolov Wireshark. Analiza je avtomatizirana s pomočjo skripta, napisanega v lupini Windows PowerShell. Za izvedbo projekta smo se podrobneje seznanili z delovanjem protokola TCP. V programskem delu je bilo treba spoznati tshark in principe pisanja skriptov v PowerShellu. Celoten razvoj skripta je potekal v razvojnem okolju Windows PowerShell ISE. V tem poročilu je najprej predstavljen problem, nato na kratko protokol TCP, Wireshark in PowerShell. Nazadnje je razložena celotna izvedba in delovanje našega skripta.
Keywords: protokol za nadzor prenosa, analiza omrežnega prometa, protokolni analizator, skript
Published in DKUM: 26.01.2018; Views: 1979; Downloads: 101
Full text (1,40 MB) |
5. Smotrnost enotnosti nadzora na avtocestnem omrežju Republike Slovenije : magistrsko deloMilenko Kovačević, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu raziskujemo pojav nevarnosti in potrebe po sistematičnem, celovitem ter enotnem nadzoru nad kršitelji kot posledica povečevanja prometa na avtocestnem omrežju. Prikazana je potreba po povečanju nadzornikov v primerjavi z obstoječim stanjem zaradi zagotavljanja visoke stopnje varnosti in zadovoljstva uporabnikov avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji. Predlagane so rešitve za izboljšanje stanja usposobljenosti in opremljenosti s pridobivanjem sredstev Evropske Unije. Predstavljeni so ukrepi in rešitve za novo organiziranost avtocestne policije z vidika lokacije enot, organiziranosti dela na način celovitosti obravnave postopkov ob enotnem nadzoru in združitve opreme vseh nadzornikov.
S študijem in analiziranjem literature smo predstavili stanje na področju nadzora na avtocestnem omrežju v Republiki Sloveniji. Z analitično metodo oziroma analiziranjem literature smo predstavili trenutno pokritost nadzora na avtocesti, ter izpostavili problem reakcijskih časov na zaznan dogodek. Z analiziranjem literature predvsem pa z rezultati kvantitativne raziskovalne metode, kot je anketa smo prišli do spoznanj o potrebi po ustanovitvi enot avtocestne policije. Z empirično raziskavo smo z uporabo raziskovalne metode predstavili ukrepe ter rešitve za novo organiziranost avtocestne policije z vidika lokacije enot in organiziranosti dela vseh nadzornikov.
Z raziskovanjem potreb po povečanju nadzornikov v primerjavi z obstoječim stanjem zaradi zagotovitve visoke stopnje varnosti in zadovoljstva uporabnikov avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji, pričakujemo izboljšave na področju kadrovske zasedenosti nadzornikov na avtocesti. Pričakujemo, da bo prišlo do izboljšav na področju poenotenja delovanja, večje pokritosti relacij avtoceste in s tem hitrejšo odzivnost, zagotavljanje visoke stopnje varnosti in zadovoljstva uporabnikov avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji.
Keywords: promet, cestni promet, avtoceste, prometna varnost, nadzor prometa, policija, avtocestna policija, magistrska dela
Published in DKUM: 21.06.2016; Views: 1466; Downloads: 254
Full text (2,12 MB) |
6. Pregled utemeljenih pritožb zoper delo policije na področju nadzora cestnega prometa : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAnis Naber, 2015, undergraduate thesis Abstract: V demokratični družbi, kakršna je tudi Republika Slovenija (v nadaljevanju RS), je policijsko delo urejeno z ustavo, zakoni in podzakonskimi akti. Zakonska določila morajo policisti pri izvajanju svojih pooblastil in nalog dobro poznati in jih dosledno spoštovati, pri tem pa morajo spoštovati tudi temeljne človekove pravice in svoboščine, kajti to je osnova za strokovno, korektno in zakonito izvajanje policijskih nalog. Policija in njeni pripadniki morajo v primeru nezakonitega, neprimernega in nekorektnega ravnanja prevzeti odgovornost za svoja dejanja, saj se na ta način zmanjšujejo nepravilnosti pri izvajanju policijskih postopkov, s tem pa se hkrati krepi zaupanje javnosti v delo policije. Da je temu tako, imamo v RS vzpostavljen institut pritožbe zoper delo policije, ki predstavlja neke vrste reklamacijo na policijsko delo in ki državljanom omogoča, da se v primeru nepravilne oz. nezakonite izvedbe policijskega postopka na le-tega pritoži. Pritožbeni postopek lahko tako sproži vsakdo, ki meni, da so mu bile v policijskem postopku kršene njegove človekove pravice in svoboščine. Omenjeni postopek je podrobneje predstavljen tekom naloge, hkrati pa je predstavljena tudi negativna definicija pritožbe. Poznavanje in razumevanje negativne definicije pritožbe je pomembno, saj so številne pritožbe podane kljub temu, da ne ustrezajo definiciji pritožbe oz. da so določeni pritožbeni razlogi napačni. Ker se posamezniki najpogosteje pritožujejo nad delom policistov v cestnem prometu, smo našo pozornost namenili ravno omenjenemu področju in tako predstavili načela ter zakonsko podlago za izvajanje policijskih postopkov v cestnem prometu.
V empiričnem delu naloge smo izvedli analizo utemeljenih pritožb v cestnem prometu. Rezultati izvedene analize lahko predstavljajo vodilo za zmanjševanje nepravilnosti pri izvajanju policijskih postopkov. Ugotavljamo, da se v obravnavanem obdobju pozitiven trend števila podanih in utemeljenih pritožb zoper delo policije v cestnem prometu zmanjšuje.
Keywords: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, nadzor prometa, pritožbe, pritožbe zoper policijo, analize, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.10.2015; Views: 1482; Downloads: 133
Full text (732,30 KB) |
7. Avtocestna policija v Republiki Sloveniji in primerjalni vidiki z ostalimi evropskimi državami : magistrsko deloNejc Mihelič, 2015, master's thesis Abstract: Večina policij evropskih držav s podobno razvitim avtocestnim omrežjem kot v Republiki Sloveniji ima v svoji organiziranosti umeščene enote avtocestne policije, katerih primarni namen je opravljanje nalog na avtocestah. Tako ima tudi Republika Slovenija težnje po ustanovitvi tovrstne enote, saj trenutna prisotnost patrulj prometnih policij ter izvajanje nadzora cestnega prometa po različnih metodologijah, na 607 kilometrskem slovenskem avtocestnem omrežju, še posebej ob naraščanju povprečnega letnega dnevnega prometa (PLDP) ne zadošča več za učinkovito izvajanje raznovrstnih nalog, ki v mnogih primerih presegajo okvir zgolj v smislu nadzora cestnega prometa ter obravnavanja prometnih nesreč. Tako kot v večini evropskih držav, predvsem pa v Nemčiji ter na Nizozemskem, tudi v Republiki Sloveniji opažamo povečano problematiko avtocestne kriminalitete, ki temelji predvsem na nedovoljenih (ilegalnih) migracijah, trgovini z belim blagom, orožjem in prepovedano drogo ter avtocestnem kriminalu, katerega glavna dejavnost so tatvine na počivališčih, tatvine iz parkiranih vozil ter vozil v premiku, drznih tatvinah in ropih. Uvedba avtocestne policije v Sloveniji je po našem mnenju nujna, saj smo v raziskovalnem delu dokazali, da bi uvedba te enote pomembno vplivala na zmanjšanje prekrškov in posledično prometnih nesreč na avtocestah, zmanjšanju avtocestne kriminalitete, hitrejšemu sproščanju prometa ob zastojih, medtem ko bi imela vpliv tudi na ekologijo.
Kot najprimernejši model ocenjujemo uvedbo šestih novih enot avtocestne policije, ki bi bile glede na dolžino avtocestnega omrežja enakomerno porazdeljene tekom celotnega ozemlja, sedeži enot pa bi se nahajali na primernih mestih ob avtocesti, ki so v lasti policije ali države. Osnovna oprema in sredstva ter vozila, potrebna za izvajaje nalog predstavljajo nesorazmerne stroške v primerjavi s koristmi, ki bi jih tovrstna enota prinesla, predvsem iz stališča, da bi z uvedbo enote povečali prometno varnost, zmanjšali število prometnih nesreč ter pomembno vplivali na preprečevanje kriminalitete ter kršitev javnega reda in miru.
Keywords: policija, prometna policija, nadzor prometa, avtocestni sistem, avtocestna policija, primerjave, Slovenija, Nemčija, Nizozemska, magistrska dela
Published in DKUM: 18.08.2015; Views: 3397; Downloads: 535
Full text (1,17 MB) |
8. |
9. Organizacijski model nadzora tovornega prometa in tehtanje tovornih vozil v gibanju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloRoman Marčun, 2015, undergraduate thesis Abstract: V nalogi je opisan sedanji organizacijski model tehtanja tovornih vozil. Njegove slabosti in pomanjkljivosti. Predstavljen je nov model tehtanja tovornih vozil s sistemom SiWIM ter glavne prednosti in učinkovitosti omenjenega sistema.
Keywords: tovorni promet, tovorna vozila, nadzor, tehtanje, policija, policijsko delo, Specializirana enota za nadzor prometa, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.04.2015; Views: 2093; Downloads: 347
Full text (1,18 MB) |
10. METODOLOGIJA ZA VZPOSTAVITEV SEKCIJSKEGA MERJENJA HITROSTI NA AC/HC V RSMitja Marks, 2015, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je predstavljena ena od možnih metodologij za vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji. Na začetku so predstavljeni sistemi merjenja hitrosti in sekcijskega merjenja hitrosti v drugih državah, prikazana je analiza dejavnikov, ki vplivajo na prometno varnost na omrežju AC in HC RS, predstavili smo dosedanje raziskave na področju določitve nevarnega odseka, izdelali metodologijo za določitev območja sekcijskega merjenja hitrosti na omrežju AC in HC RS in na koncu preverili še ustreznost metodologije.
Magistrska naloga je zasnovana tako, da spoznamo prednosti in slabosti različnih sistemov merjenja hitrosti, dosedanje metodologije za določitev nevarnih odsekov, ter da se na podlagi teh predhodno izdelanih metodologij, izdela metodologijo za določitev kriterijev s pomočjo katerih se lahko preveri posamezni odsek, za opravičenost vzpostavitve sekcijskega merjenja hitrosti na AC in HC omrežju RS.
Keywords: Avtocesta, hitra cesta, prometna varnost, sekcijsko merjenje hitrosti, gostota prometnega toka, določanje nevarnih odsekov, upravljanje prometa, nadzor prometa
Published in DKUM: 11.02.2015; Views: 1955; Downloads: 218
Full text (3,59 MB) |
