| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Poznavanje in sprejemanje nadomestnega materinstva – razkorak med generacijami
Milena Mikec, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Neplodnost je velik problem. Ker dosedanje, pri nas uzakonjene metode, velikokrat ne prinesejo pričakovanih rešitev, se nekateri odločajo za nadomestno materinstvo, ki je zakonsko urejeno le v redkih državah. Zaradi tega prihaja do velikih polemik v stroki in tudi širši javnosti. Neplodni pari pa prav zaradi različnih zakonskih ureditev po svetu iščejo rešitve, tudi nezakonite. Namen zaključnega dela je predstaviti nadomestno materinstvo ter kako je le-to sprejeto skozi oči stroke in dve popolnoma različni generaciji. Predstaviti želimo pravne vire, ki se dotikajo tega področja, in dileme, ki se porajajo v povezavi s tem. Raziskovalna metodologija in metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije. Metodo anketiranja za zbiranje podatkov in metodo deskriptivne ter inferenčne analize podatkov smo uporabili v empiričnem delu raziskave. Za preverjanje hipotez v okviru inferenčnih statističnih metod smo uporabili program SPSS. Rezultati: Večina anketiranih (iz prve starostne skupine 78 %, iz druge starostne skupine pa 50 %) meni, da bi v primeru neplodnosti moralo biti nadomestno materinstvo dovoljeno. Diskusija in zaključek: Neplodni pari že tako gredo skozi velike psihične stiske, dodatno pa so izpostavljeni še raznim zdravljenjem, ki so velikokrat zelo boleča. Ko tudi s pomočjo zdravljenja ne uspejo zanositi in donositi, se obrnejo po pomoč v tujino, kjer pa so te storitve dražje. Zagovorniki in nasprotniki nadomestnega materinstva bi morali najti srednjo pot, to je uzakonitev vsaj altruističnega nadomestnega materinstva.
Keywords: nadomestna mati, otrok, neplodnost, pravo, etika, dileme.
Published: 17.12.2019; Views: 277; Downloads: 47
.pdf Full text (1,58 MB)

2.
Nadomestno materinstvo in možnost istospolnih partnerjev na ta način postati starši
Andreja Bizjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Humana reprodukcija – razmnoževanje človeka – je proces, pri katerem združitev ženske in moške gamete omogoči razvoj novega organizma. Rodnost v Sloveniji pada, kot tudi v drugih razvijajočih deželah – pari imajo težave z neplodnostjo. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) to pomeni nezmožnost imeti otroka. Par velja za neplodnega, če po dveh letih rednih spolnih odnosov brez kontracepcije ženska ni postala noseča in ni nobenega drugega razloga za neplodnost. V Sloveniji je neplodnih 10 do 15 odstotkov parov, zato je zdravljenje le-te pomemben del javnega zdravstva. Tako zaradi težav z zanositvijo poišče medicinsko pomoč vedno več parov (okoli 1000 na leto). V družbi se porajajo vprašanja, kako oziroma na kakšne načine se bo pomagalo ženskam in moškim pri zdravljenju neplodnosti, kdo bo upravičen do takšnega zdravljenja in kakšni pogoji bodo morali biti izpolnjeni. Pri tem ne gre samo za medicinski vidik – torej ali bodo v družbi dovoljeni kakšni drugi načini ali možnosti, da ženska postane mati. Še večje - moralno - vprašanje se poraja v primeru želje istospolnih partnerjev (predvsem moških), ko sploh ne gre za zdravljenje neplodnosti, gre zgolj za željo biti starš. Najbolj sprejemljiv način za to v vseh družbah še vedno velja posvojitev. Razvoj medicine in z njo povezane tehnologije pa omogoča večanje možnosti odprave težav. Kot najbolj skrajna oblika zdravljenja je bila opravljena prva umetna oploditev leta 1983. V Sloveniji to področje ureja Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki ureja zdravstvene ukrepe, s katerimi se ženski in moškemu pomaga pri spočetju otroka in se jima tako omogoči uresničiti svobodo odločanja o rojstvih svojih otrok. Torej ima na podlagi določil vsakdo pravico do zdravljenja neplodnosti (ugotavlja se vzroke neplodnosti oziroma zmanjšane plodnosti in se odpravlja le-te, bodisi z zdravili ali s kirurškimi posegi, lahko tudi s strokovnim svetovanjem). Če pa ženska ne more zanositi niti z medicinsko pomočjo, je nadomestno materinstvo ena izmed možnosti, da ženska oziroma par zadovolji željo po starševstvu. Tako ima možnost dobiti otroka, ki ima vsaj genetske značilnosti očeta, kar v primerjavi s posvojitvijo nima. Institut nadomestnega materinstva pa se vse več uporablja kot izpolnitev želja po starševstvu pri istospolnih partnerjih (predvsem moških). Vprašanja, ki se pri tem pojavljajo: Kako priti do nadomestne matere?, Kakšni so stroški, povezani s tem?, Ali je možnost razdrtja dogovora o nadomestnem materinstvu po rojstvu otroka? V svetu obstajajo agencije, ki se ukvarjajo z zastopanjem nadomestnih mater in vzpostavljajo stike z zainteresiranimi pari (tudi istospolnimi).
Keywords: Neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo, nadomestna mati, bodoča starša, istospolni pari, otrok.
Published: 18.11.2016; Views: 643; Downloads: 118
.pdf Full text (609,31 KB)

3.
NADOMESTNO MATERINSTVO IN PRIMER TAJSKEGA DEČKA GAMMYJA
Ana Vrbnjak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava institut nadomestnega materinstva, pri katerem se nadomestna mati s pogodbo zaveže, da bo za bodoči par bodisi odplačno (komercialno nadomestno materinstvo), bodisi neodplačno (altruistično oz. nekomercialno nadomestno materinstvo) donosila otroka, ter ga po rojstvu tudi trajno izročila sopogodbenikoma. Slovenska zakonodaja nadomestnega materinstva zaenkrat še ne dopušča, tako sklenjene pogodbe pa bi bile nične. Diplomsko delo se dotika tudi problematike nadomestnega materinstva, primera tajske nadomestne matere, ki je rodila dvojčka za avstralski par, katerega slednji dečka po imenu Gammy zaradi downovega sindroma in srčne napake zavrnil in pustil pri nadomestni materi. Bralec se skozi diplomsko delo seznani tudi s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki se redno izvaja pri nadomestnem materinstvu. Do oploditve nadomestne matere lahko pride na razne načine, največ tako rojenih otrok pa je spočetih s postopkom znotrajtelesne oploditve z umetno osemenitvijo oz. in vivo fertilizacijo in in vitro fertilizacijo oz. postopkom zunajtelesne oploditve. Tako rojen otrok je lahko genetsko in gestacijsko otrok nadomestne matere, kar poznamo pod izrazom tradicionalno nadomestno materinstvo, nasprotno pa se pri gestacijskem nadomestnem materinstvu uporabijo spolne celice partnerjev, ki so tako rekoč »naročili« otroka pri nadomestni materi. V diplomskem delu je podrobneje predstavljena pravna ureditev nadomestnega materinstva v Avstraliji, prav tako pa tudi v Sloveniji, pri čemer je naša zakonodaja glede tega zelo skromna. Med drugim so predstavljeni tudi nekateri izmed mednarodnih virov, ki bodisi posredno ali neposredno urejajo nadomestno materinstvo.
Keywords: materinstvo, nadomestna mati, otrok, bodoča (nameravana) starša, oploditev z biomedicinsko pomočjo, dojenček Gammy.
Published: 18.12.2014; Views: 1270; Downloads: 282
.pdf Full text (889,49 KB)

4.
PRAVICE MATER PRI NADOMESTNEM MATERINSTVU V EVROPSKI UNIJI (EU)
Gabrijela Neuvirt, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Nadomestno materinstvo je eden izmed načinov, kako lahko par, ki ne more spočeti otroka po naravni poti, dobi potomca. Nadomestna mati, »živi inkubator« posodi svojo maternico z namenom donositi in roditi tujega otroka, ki ga nato trajno izroči biološkima staršema. Gre za surogatno obliko starševstva, ki je razširjena po vsem svetu, vendar je hkrati tudi povsod, v odvisnosti od kulture, zgodovine, etike, gospodarskega razvoja in vere drugače pravno urejena. Diplomsko delo se osredotoča na pravno ureditev nadomestnega materinstva v Evropski uniji in obstoječo sodno prakso ter sestoji iz dveh delov; prvi se nanaša na pravne akte Evropske unije, ki to področje urejajo, pristojnost EU in morebitne obveznosti glede ureditve tega delikatnega področja ter se natančneje osredotoča na pravice nadomestne in socialne matere pri nadomestnem materinstvu, gre predvsem za socialne pravice. Drugi del povzema obstoječo sodno prakso Sodišča EU, ki se nanaša na pravice mater pri nadomestnem materinstvu; primera sta vsebinsko podobna in se je o njiju odločalo zaporedno, na isti dan, prinaša analizo obeh sodb ter opredelitev, pojasnilo in oceno vpliva sodb na pravno ureditev EU, njun pomen za zdravstveno in socialno varstvo mater ter nadaljnje izvrševanje nadomestnega materinstva. Delo ne posega na širše pravno ali medicinsko področje surogatnega starševstva in nadomestnega materinstva, temveč skuša podati jasno in poglobljeno razlago sodne prakse in aktov, ki se navezujejo nanju.
Keywords: surogatno starševstvo, nadomestno materinstvo, nadomestna mati, biološka mati, pravice mater, primer C-167/12, primer C-363/12
Published: 07.10.2014; Views: 1170; Downloads: 186
.pdf Full text (856,22 KB)

5.
NADOMESTNO MATERINSTVO
Maša Jurša, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu opisujemo institut nadomestnega materinstva. Nadomestno materinstvo v najširšem smislu zajema vse primere, ko se ženska s pogodbo zaveže, da bo odplačno ali neodplačno nosila in rodila otroka, in ga po rojstvu trajno »izročila« sopogodbeniku. Kako do nosečnosti pride ni pomembno, najbolj tipična načina sta in vivo oploditev in in vitro fertilizacija. Poznamo tradicionalno in gestacijsko nadomestno materinstvo. Pri tradicionalnem nadomestnem materinstvu se uporabijo jajčece nadomestne matere in je otrok hkrati genetsko in gestacijsko otrok nadomestne matere. Pri gestacijskem nadomestnem materinstvu pa nadomestna mati ne prispeva svojega dednega materiala in tako ne moremo govoriti o genetski zvezi med nadomestno materjo in otrokom. Glede na razlog, zaradi katerega se ženska odloči za nadomestno materinstvo, ločimo komercialno in nekomercialno (altruistično) nadomestno materinstvo. Pri prvem dobi nadomestna mati plačilo za donositev in rojstvo otroka, pri drugem pa ne. V javnosti je najbolj sporno prav komercialno nadomestno materinstvo. Evropske in svetovne države na različne načine urejajo nadomestno materinstvo. Na eni strani imamo države, v katerih je ta inštitut, kljub napredku medicine, še vedno prepovedan. Med temi državami je tudi Slovenija. Na drugi strani pa imamo države, kot sta Indija in Rusija, kjer se nadomestno materinstvo izvaja množično in sta postali pravi meki za pare brez otrok. Menimo, da je nadomestno materinstvo je zagotovo institut, ki bo v prihodnosti tudi pri nas omogočil parom in posameznikom, da postanejo starši, zato smo v diplomski nalogi navedli tudi predloge za pravno ureditev nadomestnega materinstva v Sloveniji. V želji, da bi ugotovili, kakšen je odnos Slovencev do nadomestnega materinstva, smo opravili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika.
Keywords: nadomestno materinstvo, starševstvo, nadomestna mati, nameravani starši, oploditev z biomedicinsko pomočjo, otrok
Published: 12.05.2014; Views: 4672; Downloads: 675
.pdf Full text (921,41 KB)

6.
NADOMESTNO MATERINSTVO, PRIMERJALNO PRAVNA UREDITEV IN PREDLOG UREDITVE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Srečko Bračko, 2011, master's thesis

Abstract: Z razvojem medicine so se tudi na področju materinstva oziroma starševstva zgodile bistvene spremembe. Nekoč je lahko ženska postala mati oziroma sta moški in ženska lahko postala (biološka) starša otroku le po naravni poti – s spolnim odnosom. V kolikor jima to ni bilo dano, je bila edina možnost, da postaneta starša, s posvojitvijo (tujega) otroka. Razvoj medicine je omogočil različne načine zdravljenja neplodnosti. V primeru, da je imela ženska težave z zanositvijo, se ji je omogočilo ustrezno zdravljenje (hormonske terapije), ali pa se je izvedel postopek umetne oploditve. S pomočjo medicine je tako lahko ženska zanosila in rodila otroka, ki je bil biološko povezan vsaj z enim izmed staršev (če se je pri postopku umetne oploditve uporabila spolna celica darovalca/darovalke). Težava se je pojavila, ko ženska zaradi zdravstvenih razlogov ali kljub zdravljenju neplodnosti ni mogla zanositi in donositi otroka. Rešitev se je ponudila v nadomestnem materinstvu, pri katerem se ženska zaveže, da bo za plačilo ali neodplačno nosila in rodila otroka za drugo žensko oziroma starša in jima otroka po rojstvu za vedno izročila. V kolikor zdravljenje neplodnosti kot pomoč paru, da postaneta starša, še ne povzroča negativnih odzivov, je negativnih odzivov že več pri zdravljenju neplodnosti s pomočjo spolne celice (anonimnega) darovalca (možnost izbire, kakšnega otroka želimo). Vsekakor veliko negativnih odzivov sproža nadomestno materinstvo kot nova in vse pogostejša možna oblika materinstva oziroma starševstva. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu najprej obravnavam različne oblike materinstva oziroma starševstva, kadar par ne more dobiti otroka po naravni poti – s spolnim odnosom. Posebni poudarek je na nadomestnem materinstvu – tako medicinski kot pravni vidik. Navedeni so tudi najpogostejši etični in pravni pomisleki v zvezi z institutom nadomestnega materinstva. V nadaljevanju je prikazana ureditev nadomestnega materinstva v nekaterih državah. Ureditev tega področja sega od absolutne prepovedi do dovoljenosti in ponekod države s svojimi ukrepi sploh ne posegajo na to področje. ZDA na zvezni ravni tega področja nimajo urejenega in je tako vsaki posamezni državi prepuščeno, na kakšen način in če bo to sploh urejala. Predstavljeni so tudi nekateri mednarodni akti, ki se posredno ali neposredno nanašajo na nadomestno materinstvo. V drugem delu obravnavam, kako je nadomestno materinstvo urejeno v Sloveniji in s kakšnimi težavami se že srečujemo zaradi različne mednarodnopravne ureditve nadomestnega materinstva. Poskušam podati odgovor na vprašanje, ali naj bo nadomestno materinstvo dovoljeno v Sloveniji, zakaj in pod kakšnimi pogoji in kako bi dovolitev nadomestnega materinstva (seveda pod strogimi pogoji in omejitvami) vplivala na veljavne predpise. V tem, drugem delu bi se osredotočil predvsem na to, da bi potrdil ali ovrgel posamezne hipoteze.
Keywords: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, nameravana (bodoča) starša, otrok, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševske pravice
Published: 08.11.2011; Views: 4024; Downloads: 861
.pdf Full text (1006,12 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica