1. Vpliv različnih barv protitočnih mrež na naravno redčenje, mikroklimatske in svetlobne razmere v nasadu ter parametre kakovosti jabolk (Malus domestica Borkh.) : doktorska disertacijaMarinka Brglez Sever, 2021, doctoral dissertation Abstract: V intenzivnem nasadu jablan sorte ‘Braeburn Maririred’, v Brezju pri Oplotnici, smo raziskovali vpliv različnih barv protitočnih mrež na spektralne značilnosti svetlobe (transmisijo in refleksijo) in njenega vpliva na vegetativne in generativne kazalce razvoja ter parametre zrelosti in kakovosti. V štiriletni raziskavi smo preučevali vpliv interakcije med nekaterimi geomorfološkimi značilnostmi nasada (nadmorsko višino in naklonom terena) in svetlobo ter mikroklimatskimi razmerami v nasadu. Obravnavanja so predstavljala različne barve protitočnih mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna mreža), ki so imele enake tehnične lastnosti, ter nepokriti del nasada – kontrola. Rezultati potrjujejo statistično značilno zmanjšanje fotosintetskega aktivnega sevanja (PPFD) pod protitočnimi mrežami, najizraziteje pod modro in rdečo mrežo (v povprečju za 38,7 in 45,6 %). Rdeča, modra in zelena mreža vplivajo na različne spektre svetlobnega sevanja, medtem ko imata črna in siva mreža v celotnem območju svetlobnega sevanja enako refleksijo in transmisijo. Barva mreže nima enoznačnega vpliva na mikroklimatske razmere (povprečna temperatura zraka, minimalna temperatura zraka, maksimalna temperatura zraka, relativna zračna vlaga, temperatura rosišča, temperaturna točka vodne kapljice in toplotni indeks) razen na maksimalno temperaturo zraka pod modro mrežo, ki je bila v povprečju za 0,6 °C višja. Uporaba protitočnih mrež zmanjšuje hitrost vetra (v povprečju za 56,3 %) in pretok zraka (v povprečju za 63,4 %) ter izrazito spreminja razporeditev padavin v primeru močnega deževja ali rosenja. Geomorfološke lastnosti nasada so v pozitivni povezanosti z naklonom terena in PPFD. Prisotnost in barva protitočne mreže ne vplivata na vigor jablan in vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko uporaba protitočnih mrež lahko vpliva na začetek zorenja (nižji škrobni indeks). Protitočne mreže, ne glede na barvo, pospešujejo naravno junijsko redčenje plodičev, kar lahko vpliva na velikost plodov, ki je odvisna tudi od obremenjenosti dreves. Manjša trdota plodov je v primeru uporabe protitočnih mrež posledica večjega naravnega redčenja pod mrežo oz. vremenskih razmer v nasadu. Mreže nimajo neposrednega vpliva na dinamiko zorenja (Streifov indeks zrelosti) in na razlike v barvi plodov. Kljub temu lahko modra, kot tudi rdeča in zelena mreža, vplivajo na hitrejšo dinamiko razvoja krovne barve plodov. Vpliv najpogosteje uporabljenih črnih protitočnih mrež na kakovost in zrelost plodov se ne razlikuje od drugih barvnih mrež.
Keywords: jablana, barvne protitočne mreže, mikroklima, refleksija, transmisija, kakovost, barva, zrelost, nadmorska višina terena, naklon terena
Published in DKUM: 15.12.2021; Views: 1225; Downloads: 106
 Full text (4,76 MB) |
2. PLANINSKA TEHNIKA IN TAKTIKA PRI VODENJU NA ZAHTEVNIH TERENIH, BREZPOTJIH IN NA VEČJIH NADMORSKIH VIŠINAHAleksander Kelnerič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Privlačnost in mističnost gorskega sveta sta že od nekdaj prebujali radovednost človeka. Prvi pristopniki so neobljuden in na prvi pogled neprehoden gorski svet spoznavali bodisi zaradi vsakdanjih potreb, ker so v njem iskali hrano za preživetje, pa tudi zaradi radovednosti in vznemirljivosti raziskovanja novih, še neodkritih področij. Številni naravoslovno usmerjeni izobraženci, ki so se zavedali pomembnosti odkrivanja višje ležečega gorskega sveta, so za osvajanje do tedaj neprehodnih območij najemali izkušene domačine – prve vodnike. Oblikovanje združenj, organizacij in skupin, ki so razvijale svoja prepričanja in poglede na gorski svet, je pripeljal do vodništva, ki se je sčasoma razvilo vse do današnjega stanja, torej do zahtevnih plezalno vodenih tur. Postopoma so se oblikovala znanja in se razvijali postopki vodenja, z njimi pa se je hkrati izpopolnjevala in razvijala tudi potrebna oprema, obleka, obutev, pripomočki. Četudi se je kdaj in kje zmanjšal vpliv gorskega sveta na obiske, so gore ostale enako velike, mogočne in privlačne.
Se je pa večal obseg znanj vodnikov in oblikoval lik današnjega vodnika. Njegovo delo postaja zaradi družbene ureditve in socialnega prostora vse težje, saj se v veliko primerih ukvarja z vodenimi kot »oče in mati s svojim otrokom«. Natančneje povedano se vodnik obnaša do vodenega »v rokavicah« in mu nudi vse potrebne usluge, seveda do neke meje in odvisno od svojega znanja in izkušenj. Meje določajo vsakemu vodniku kategorije, ki jih je osvojil. Poleg tega mora biti vsak vodnik dovolj samokritičen do sebe, da lahko presodi, kje, koga in kako je sposoben varno in prijetno voditi.
Procesi izobraževanja vodnikov (planinskega vodnika, mladinskega planinskega vodnika, alpinističnega inštruktorja, gorskega vodnika) so do določene mere (z vidika varnosti vodenja) poenoteni in znanja enaka ali podobna. Razlikujejo se le po zahtevnosti in količini, kar je vezano na zahtevnost ture, ki jo vodnik vodi. Je pa vsak vodnik edinstven, ima svoje poglede in uporablja metode, ki so se mu z leti razvile.
Z večanjem zahtevnosti tur se metode in pogledi različnih vodnikov zbližujejo, saj se s tem, ko postaja tura težja, maneverski prostor zmanjšuje, odločitve vodnikov pa postajajo vse bolj podobne in enake. V diplomski nalogi so opisani različni vidiki in postopki vodenja po težkih brezpotjih, v težavnejših razmerah in po zahtevnejšem terenu, za kar potrebuje vodnik vsa svoja znanja in sposobnosti, ki si jih je pridobil v preteklosti, vse izkušnje, avtomatika in učinkovitost odločitev. Tako postane vodena tura lepa, varna in privlačna za oba, za vodnika in klienta, saj vodeni načeloma ne zazna tistega, kar otežuje ali celo ogroža turo.
To velja za profesionalne gorske vodnike, pa tudi za nekatere planinske vodnike, ki delujejo na prostovoljni bazi. Uspeh vodene ture pomeni uspešno nadaljevanje vodniškega dela.
Posebno zahtevno je vodenje otrok in mladine, saj se je potrebno poglobiti v njihovo razmišljanje in spoznavanje gorskega sveta. To nalogo dobro opravljajo Mladinski planinski vodniki (izobraževalni tečaji za mladinske planinske vodnike Mladinske komisije pri PZS danes sicer več ne obstajajo), po sedanjem izobraževanju vodniki Planinske Zveze Slovenije. Zaradi sprememb v programu in načinu izobraževanja, ki se je približal profesionalnim gorskim vodnikom, sta postala način in pristop izobraževalnih metod preveč okorna in neprilagojena vodenju otrok in mladine. Tako pokriva spekter vodnikov celotno populacijo od otrok, mladine, odraslih do starejših oseb, zato je nujno vzdrževati in nadgrajevati vsako področje vodništva. Gore namreč obiskujejo vse generacije. Želje pohodnikov so lahko zelo različne. Primerno izobraženi in strokovno podkovani vodniki lahko vodenemu uresničijo marsikatero željo po osvojitvi določenega cilja in pripomorejo, da se zadovoljen in nepoškodovan vrne v dolino.
Keywords: brezpotja, metodologije dela, metodologije vodenja, izkušnje, izobraževanje planinskih vodnikov, planinska tehnika, poznavanje terena, psihologija vodenja, taktika vodenja, tehnična znanja, težji teren, večja nadmorska višina, vodenje, vodniki, vodništvo, vrvna tehnika, zahtevni teren
Published in DKUM: 25.05.2016; Views: 989; Downloads: 116
Full text (3,60 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB IN NADMORSKE VIŠINE NA RAZVOJ TER KOLIČINO IN KAKOVOST PRIDELKA SORTE 'LAŠKI RIZLING'Aleksander Purgaj, 2014, master's thesis/paper Abstract: V letu 2009 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo preučevali vpliv nadmorske višine (zgornji del vinograda 474 m in spodnji del vinograda 441 m n. m.) na razvoj ter količino in kakovost pridelka sorte 'Laški rizling' na podlagah 'Kober 5BB' in 'SO4'. V raziskavi smo preučevali tudi vpliv podnebnih sprememb na dinamiko razvoja sorte 'Laški rizling' v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija. Za klimatološko postajo Maribor Tabor smo za obdobje od 1950 do 2013 izračunali trende nekaterih klimatskih parametrov, in sicer za povprečno vegetacijsko temperaturo (april–oktober) ter Huglinov in Winklerjev indeks. Razvoj fenoloških faz je bil v zgornjem delu vinograda na podlagi 'SO4' za 3 dni hitrejši od vseh ostalih trsov. Temperatura listov in grozdov, merjena na treh nadmorskih višinah (441, 474 in 517 m n. m.), je bila največkrat najvišja na nadmorski višini 474 m. Vino z zgornjega dela vinograda je imelo manj kislin. Pri senzorični oceni vina je bilo najbolje ocenjeno vino z zgornjega dela vinograda na podlagi 'Kober 5BB'. Trendi različnih klimatskih parametrov in indeksov potrjujejo ogrevanje podnebja po letu 1980, kar je vplivalo na začetek in dinamiko dozorevanja grozdja. Trend povečanja povprečne vegetacijske temperature v obdobju od 1980 do 2013 je za 0,06 °C na leto, Huglinovega indeksa za 12,1 °D enot in Winklerjevega indeksa za 11,2 °D enot. Sorta 'Laški rizling' zori 21 dni prej kot na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Keywords: vinska trta, podnebne spremembe, nadmorska višina, 'Laški rizling', 'Kober 5BB', 'SO4'
Published in DKUM: 19.12.2014; Views: 1952; Downloads: 374
Full text (494,05 KB) |
8. VPLIV NADMORSKE VIŠINE IN EKSPOZICIJE VINOGRADA NA KEMIJSKO SESTAVO GROZDJA IN VINA SORTE 'SAUVIGNON'Jože Senekovič, 2013, undergraduate thesis Abstract: V letu 2010 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv nadmorske višine in ekspozicije na fenološke faze, relativno vlago zraka, temperaturo zraka, grozdov in listov, dozorevanje grozdja, pojav sive grozdne plesni, količino pridelka in kemijsko sestavo vina sorte 'Sauvignon'. Meritve smo opravljali na parcelah Keiserberg (486 m, 411 m; 173° južna lega) in Orlica (394 m, 324 m; 130° jugo-vzhodna lega). Na parceli Orlica je bil na zgornji lokaciji hitrejši razvoj listov, socvetij in cvetenje. Na parceli Keiserberg je bil na spodnji lokaciji hitrejši razvoj socvetij, cvetenje pa se je začelo prej na zgornji lokaciji. Temperatura zraka je bila na parceli Keiserberg višja na zgornji lokaciji v sredini dneva (od 12.30 do 15.00) na spodnji lokaciji pa je bila višja v jutranjih in večernih urah. Relativna zračna vlaga je bila večino dneva višja na zgornji lokaciji. V času dozorevanja grozdja je bila vsebnost skupnih titracijskih kislin večja na spodnjih lokacijah obeh parcel. Pojav sive grozdne plesni je bil večji na spodnjih delih obeh parcel. Količina pridelka je bila na parceli Keiserberg večja na zgornji lokaciji.
Keywords: Vinska trta, nadmorska višina, ekspozicija, 'Sauvignon'
Published in DKUM: 03.04.2013; Views: 2546; Downloads: 168
Full text (665,14 KB) |
9. Vpliv nadmorske višine na razvojne faze trte in kemijski sestav grozdnega sokaKristjan Auguštin, 2013, undergraduate thesis Abstract: V letih 2009 in 2011 smo v podjetju Radgonske gorice d.d, pri sortah 'Renski rizling', 'Modri pinot' in 'Zweigelt', proučevali vpliv nadmorske višine (spodnja in zgornja stran vinograda) na razvojne faze in kemijski sestav grozdnega soka. Merjenje temperature grozdov, listov in zraka smo opravili pri sorti 'Renski rizling' dne 26. 8. 2011. Najvišja razlika v temperaturi zraka med spodnjim in zgornjim delom vinograda je bila ob 18.00, in sicer je bila za 1,8 °C višja na zgornji strani (34,2 °C). Masa 100 jagod je bila različna samo pri sorti 'Modri pinot', kjer je bila večja v spodnjem delu vinograda. Vsebnost skupnih titracijskih kislin je bila večja na spodnji strani vinograda, vsebnost sladkorja pa na zgornji strani vinograda. Najvišja pH vrednost grozdnega soka je bila pri sorti 'Modri pinot' (3,2). Dinamika razvoja fenoloških faz je bila hitrejša in zgodnejša pri vseh treh sortah na zgornji strani vinograda.
Keywords: vinska trta, nadmorska višina, 'Renski rizling', 'Modri pinot', 'Zweigelt'
Published in DKUM: 28.01.2013; Views: 2152; Downloads: 181
Full text (753,72 KB) |
10. Vpliv okolja na opravljanje težkega dela na področju varstvoslovja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAnja Žvab, 2012, undergraduate thesis Abstract: Poznavanje vpliva okoljskih dejavnikov ima veliko vlogo pri opravljanju težkega dela v ekstremnih razmerah, saj je priprava na delo neke vrste upravljanje z nevarnostmi. Pri tem pa je pomembno, da se v naprej ustrezno pripravimo, da bi lahko zadano nalogo opravili brez poškodb ter da bomo znali pravilno ukrepati tudi v izrednih razmerah. Pogosto pride do nesreč zaradi človeka samega, ker ima pomanjkljivo znanje, je slabo fizično pripravljen, lahko tudi podcenjuje svoje sposobnosti ali pa je neustrezno zaščiten. Pomembno je, da se vsak delavec in nadrejeni zavedajo, da je izrednega pomena aklimatizacija, načrtovani potek dela in fizična pripravljenost, saj delavci, ki naredijo nekaj zase in so v dobri psihofizični pripravljenosti, opravljajo težko delo lažje in brez večjega napora. Med samim opravljanjem dela se jim mora omogočiti odmor, da zaužijejo zadostno količino tekočine, da ne bi prišlo do dehidracije. Nasprotno od vročine je mraz, kateri ne predstavlja tako velikega tveganja kot vročina, saj se lahko večslojno oblečemo, kar pa nas lahko vodi do izgube spretnosti. Nevarnost za nastanek poškodb je večja le na izpostavljenih delih telesa kot so roke in deli obraza. Pomemben je tudi tempo delo, saj se telo, medtem ko delamo, že samo segreva. Tako kot se ljudje razlikujejo pri prenašanju vročinskega stresa in mraza, se razlikujejo tudi pri toleranci nadmorske višine. Za delo na nadmorski višini je potrebno čim boljše psihofizično stanje. V času bivanja na visoki nadmorski višini prihaja do pojava višinske bolezni. Tudi izguba tekočine z dihanjem je dvakrat večja, zato je velika možnost, da dehidriramo. Vsak, ki dela v ekstremnem okolju, mora biti dobro fizično in psihično pripravljen, skbeti za zadosten vnos tekočine med samim delom in imeti optimalno prehrano. Vsak delavec mora stalno vzdrževati svojo moč na optimalni stopnji, saj mu le ta pomaga pri opravljanju nalog, da ne pride do neželenih nesreč pri opravljanju dela.
Keywords: varstvoslovje, poklici, poklicna izpostavljenost, delovno okolje, vplivi, toplotne razmere, toplotna obremenitev, toplotna obremenjenost, vročina, vročinski stres, hladne razmere, aklimatizacija, nadmorska višina, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.08.2012; Views: 2087; Downloads: 277
Full text (467,82 KB) |
