| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
PLANINSKA TEHNIKA IN TAKTIKA PRI VODENJU NA ZAHTEVNIH TERENIH, BREZPOTJIH IN NA VEČJIH NADMORSKIH VIŠINAH
Aleksander Kelnerič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Privlačnost in mističnost gorskega sveta sta že od nekdaj prebujali radovednost človeka. Prvi pristopniki so neobljuden in na prvi pogled neprehoden gorski svet spoznavali bodisi zaradi vsakdanjih potreb, ker so v njem iskali hrano za preživetje, pa tudi zaradi radovednosti in vznemirljivosti raziskovanja novih, še neodkritih področij. Številni naravoslovno usmerjeni izobraženci, ki so se zavedali pomembnosti odkrivanja višje ležečega gorskega sveta, so za osvajanje do tedaj neprehodnih območij najemali izkušene domačine – prve vodnike. Oblikovanje združenj, organizacij in skupin, ki so razvijale svoja prepričanja in poglede na gorski svet, je pripeljal do vodništva, ki se je sčasoma razvilo vse do današnjega stanja, torej do zahtevnih plezalno vodenih tur. Postopoma so se oblikovala znanja in se razvijali postopki vodenja, z njimi pa se je hkrati izpopolnjevala in razvijala tudi potrebna oprema, obleka, obutev, pripomočki. Četudi se je kdaj in kje zmanjšal vpliv gorskega sveta na obiske, so gore ostale enako velike, mogočne in privlačne. Se je pa večal obseg znanj vodnikov in oblikoval lik današnjega vodnika. Njegovo delo postaja zaradi družbene ureditve in socialnega prostora vse težje, saj se v veliko primerih ukvarja z vodenimi kot »oče in mati s svojim otrokom«. Natančneje povedano se vodnik obnaša do vodenega »v rokavicah« in mu nudi vse potrebne usluge, seveda do neke meje in odvisno od svojega znanja in izkušenj. Meje določajo vsakemu vodniku kategorije, ki jih je osvojil. Poleg tega mora biti vsak vodnik dovolj samokritičen do sebe, da lahko presodi, kje, koga in kako je sposoben varno in prijetno voditi. Procesi izobraževanja vodnikov (planinskega vodnika, mladinskega planinskega vodnika, alpinističnega inštruktorja, gorskega vodnika) so do določene mere (z vidika varnosti vodenja) poenoteni in znanja enaka ali podobna. Razlikujejo se le po zahtevnosti in količini, kar je vezano na zahtevnost ture, ki jo vodnik vodi. Je pa vsak vodnik edinstven, ima svoje poglede in uporablja metode, ki so se mu z leti razvile. Z večanjem zahtevnosti tur se metode in pogledi različnih vodnikov zbližujejo, saj se s tem, ko postaja tura težja, maneverski prostor zmanjšuje, odločitve vodnikov pa postajajo vse bolj podobne in enake. V diplomski nalogi so opisani različni vidiki in postopki vodenja po težkih brezpotjih, v težavnejših razmerah in po zahtevnejšem terenu, za kar potrebuje vodnik vsa svoja znanja in sposobnosti, ki si jih je pridobil v preteklosti, vse izkušnje, avtomatika in učinkovitost odločitev. Tako postane vodena tura lepa, varna in privlačna za oba, za vodnika in klienta, saj vodeni načeloma ne zazna tistega, kar otežuje ali celo ogroža turo. To velja za profesionalne gorske vodnike, pa tudi za nekatere planinske vodnike, ki delujejo na prostovoljni bazi. Uspeh vodene ture pomeni uspešno nadaljevanje vodniškega dela. Posebno zahtevno je vodenje otrok in mladine, saj se je potrebno poglobiti v njihovo razmišljanje in spoznavanje gorskega sveta. To nalogo dobro opravljajo Mladinski planinski vodniki (izobraževalni tečaji za mladinske planinske vodnike Mladinske komisije pri PZS danes sicer več ne obstajajo), po sedanjem izobraževanju vodniki Planinske Zveze Slovenije. Zaradi sprememb v programu in načinu izobraževanja, ki se je približal profesionalnim gorskim vodnikom, sta postala način in pristop izobraževalnih metod preveč okorna in neprilagojena vodenju otrok in mladine. Tako pokriva spekter vodnikov celotno populacijo od otrok, mladine, odraslih do starejših oseb, zato je nujno vzdrževati in nadgrajevati vsako področje vodništva. Gore namreč obiskujejo vse generacije. Želje pohodnikov so lahko zelo različne. Primerno izobraženi in strokovno podkovani vodniki lahko vodenemu uresničijo marsikatero željo po osvojitvi določenega cilja in pripomorejo, da se zadovoljen in nepoškodovan vrne v dolino.
Keywords: brezpotja, metodologije dela, metodologije vodenja, izkušnje, izobraževanje planinskih vodnikov, planinska tehnika, poznavanje terena, psihologija vodenja, taktika vodenja, tehnična znanja, težji teren, večja nadmorska višina, vodenje, vodniki, vodništvo, vrvna tehnika, zahtevni teren
Published: 25.05.2016; Views: 470; Downloads: 67
.pdf Full text (3,60 MB)

2.
3.
4.
5.
6.
VPLIV PODNEBNIH SPREMEMB IN NADMORSKE VIŠINE NA RAZVOJ TER KOLIČINO IN KAKOVOST PRIDELKA SORTE 'LAŠKI RIZLING'
Aleksander Purgaj, 2014, master's thesis/paper

Abstract: V letu 2009 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo preučevali vpliv nadmorske višine (zgornji del vinograda 474 m in spodnji del vinograda 441 m n. m.) na razvoj ter količino in kakovost pridelka sorte 'Laški rizling' na podlagah 'Kober 5BB' in 'SO4'. V raziskavi smo preučevali tudi vpliv podnebnih sprememb na dinamiko razvoja sorte 'Laški rizling' v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija. Za klimatološko postajo Maribor Tabor smo za obdobje od 1950 do 2013 izračunali trende nekaterih klimatskih parametrov, in sicer za povprečno vegetacijsko temperaturo (april–oktober) ter Huglinov in Winklerjev indeks. Razvoj fenoloških faz je bil v zgornjem delu vinograda na podlagi 'SO4' za 3 dni hitrejši od vseh ostalih trsov. Temperatura listov in grozdov, merjena na treh nadmorskih višinah (441, 474 in 517 m n. m.), je bila največkrat najvišja na nadmorski višini 474 m. Vino z zgornjega dela vinograda je imelo manj kislin. Pri senzorični oceni vina je bilo najbolje ocenjeno vino z zgornjega dela vinograda na podlagi 'Kober 5BB'. Trendi različnih klimatskih parametrov in indeksov potrjujejo ogrevanje podnebja po letu 1980, kar je vplivalo na začetek in dinamiko dozorevanja grozdja. Trend povečanja povprečne vegetacijske temperature v obdobju od 1980 do 2013 je za 0,06 °C na leto, Huglinovega indeksa za 12,1 °D enot in Winklerjevega indeksa za 11,2 °D enot. Sorta 'Laški rizling' zori 21 dni prej kot na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.
Keywords: vinska trta, podnebne spremembe, nadmorska višina, 'Laški rizling', 'Kober 5BB', 'SO4'
Published: 19.12.2014; Views: 1199; Downloads: 311
.pdf Full text (494,05 KB)

7.
VPLIV NADMORSKE VIŠINE IN EKSPOZICIJE VINOGRADA NA KEMIJSKO SESTAVO GROZDJA IN VINA SORTE 'SAUVIGNON'
Jože Senekovič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2010 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv nadmorske višine in ekspozicije na fenološke faze, relativno vlago zraka, temperaturo zraka, grozdov in listov, dozorevanje grozdja, pojav sive grozdne plesni, količino pridelka in kemijsko sestavo vina sorte 'Sauvignon'. Meritve smo opravljali na parcelah Keiserberg (486 m, 411 m; 173° južna lega) in Orlica (394 m, 324 m; 130° jugo-vzhodna lega). Na parceli Orlica je bil na zgornji lokaciji hitrejši razvoj listov, socvetij in cvetenje. Na parceli Keiserberg je bil na spodnji lokaciji hitrejši razvoj socvetij, cvetenje pa se je začelo prej na zgornji lokaciji. Temperatura zraka je bila na parceli Keiserberg višja na zgornji lokaciji v sredini dneva (od 12.30 do 15.00) na spodnji lokaciji pa je bila višja v jutranjih in večernih urah. Relativna zračna vlaga je bila večino dneva višja na zgornji lokaciji. V času dozorevanja grozdja je bila vsebnost skupnih titracijskih kislin večja na spodnjih lokacijah obeh parcel. Pojav sive grozdne plesni je bil večji na spodnjih delih obeh parcel. Količina pridelka je bila na parceli Keiserberg večja na zgornji lokaciji.
Keywords: Vinska trta, nadmorska višina, ekspozicija, 'Sauvignon'
Published: 03.04.2013; Views: 1737; Downloads: 135
.pdf Full text (665,14 KB)

8.
Vpliv nadmorske višine na razvojne faze trte in kemijski sestav grozdnega soka
Kristjan Auguštin, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V letih 2009 in 2011 smo v podjetju Radgonske gorice d.d, pri sortah 'Renski rizling', 'Modri pinot' in 'Zweigelt', proučevali vpliv nadmorske višine (spodnja in zgornja stran vinograda) na razvojne faze in kemijski sestav grozdnega soka. Merjenje temperature grozdov, listov in zraka smo opravili pri sorti 'Renski rizling' dne 26. 8. 2011. Najvišja razlika v temperaturi zraka med spodnjim in zgornjim delom vinograda je bila ob 18.00, in sicer je bila za 1,8 °C višja na zgornji strani (34,2 °C). Masa 100 jagod je bila različna samo pri sorti 'Modri pinot', kjer je bila večja v spodnjem delu vinograda. Vsebnost skupnih titracijskih kislin je bila večja na spodnji strani vinograda, vsebnost sladkorja pa na zgornji strani vinograda. Najvišja pH vrednost grozdnega soka je bila pri sorti 'Modri pinot' (3,2). Dinamika razvoja fenoloških faz je bila hitrejša in zgodnejša pri vseh treh sortah na zgornji strani vinograda.
Keywords: vinska trta, nadmorska višina, 'Renski rizling', 'Modri pinot', 'Zweigelt'
Published: 28.01.2013; Views: 1547; Downloads: 112
.pdf Full text (753,72 KB)

9.
Vpliv okolja na opravljanje težkega dela na področju varstvoslovja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Anja Žvab, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Poznavanje vpliva okoljskih dejavnikov ima veliko vlogo pri opravljanju težkega dela v ekstremnih razmerah, saj je priprava na delo neke vrste upravljanje z nevarnostmi. Pri tem pa je pomembno, da se v naprej ustrezno pripravimo, da bi lahko zadano nalogo opravili brez poškodb ter da bomo znali pravilno ukrepati tudi v izrednih razmerah. Pogosto pride do nesreč zaradi človeka samega, ker ima pomanjkljivo znanje, je slabo fizično pripravljen, lahko tudi podcenjuje svoje sposobnosti ali pa je neustrezno zaščiten. Pomembno je, da se vsak delavec in nadrejeni zavedajo, da je izrednega pomena aklimatizacija, načrtovani potek dela in fizična pripravljenost, saj delavci, ki naredijo nekaj zase in so v dobri psihofizični pripravljenosti, opravljajo težko delo lažje in brez večjega napora. Med samim opravljanjem dela se jim mora omogočiti odmor, da zaužijejo zadostno količino tekočine, da ne bi prišlo do dehidracije. Nasprotno od vročine je mraz, kateri ne predstavlja tako velikega tveganja kot vročina, saj se lahko večslojno oblečemo, kar pa nas lahko vodi do izgube spretnosti. Nevarnost za nastanek poškodb je večja le na izpostavljenih delih telesa kot so roke in deli obraza. Pomemben je tudi tempo delo, saj se telo, medtem ko delamo, že samo segreva. Tako kot se ljudje razlikujejo pri prenašanju vročinskega stresa in mraza, se razlikujejo tudi pri toleranci nadmorske višine. Za delo na nadmorski višini je potrebno čim boljše psihofizično stanje. V času bivanja na visoki nadmorski višini prihaja do pojava višinske bolezni. Tudi izguba tekočine z dihanjem je dvakrat večja, zato je velika možnost, da dehidriramo. Vsak, ki dela v ekstremnem okolju, mora biti dobro fizično in psihično pripravljen, skbeti za zadosten vnos tekočine med samim delom in imeti optimalno prehrano. Vsak delavec mora stalno vzdrževati svojo moč na optimalni stopnji, saj mu le ta pomaga pri opravljanju nalog, da ne pride do neželenih nesreč pri opravljanju dela.
Keywords: varstvoslovje, poklici, poklicna izpostavljenost, delovno okolje, vplivi, toplotne razmere, toplotna obremenitev, toplotna obremenjenost, vročina, vročinski stres, hladne razmere, aklimatizacija, nadmorska višina, diplomske naloge
Published: 08.08.2012; Views: 1531; Downloads: 250
.pdf Full text (467,82 KB)

10.
Vpliv nadmorske višine na razvojne faze ter kemijski sestav grozdja in vina sorte 'Sauvignon'
Maja Ogrizek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2009 smo v Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pri sorti 'Sauvignon' preučevali vpliv nadmorske višine na razvojne faze ter kemijski sestav grozdja in vina. Merili smo temperaturo zraka, grozda in lista na vzhodni in zahodni strani vrste, na dveh različnih nadmorskih višinah. Na vsakem merilnem mestu je bilo opravljenih 10 meritev vsake pol ure. Največja razlika v temperaturi zraka v vinogradu (3,7 °C) je bila 13. 8. 2009 ob 10.30 uri, zgoraj 29 °C, spodaj 32,7 °C. Največja razlika v temperaturi grozdov (15,7 °C) je bila med grozdoma na zahodni strani vrste 13. 8. 2009 ob 10.30 uri, zgoraj 20,9 °C, spodaj 36,6 °C (p = 0,05). Začetek brstenja je bil pri obeh nadmorskih višinah 9. aprila. V spodnjem delu vinograda je bila večja vsebnost sladkorja in manjša vsebnost skupnih titracijskih kislin ter večja pH vrednost. Po trgatvi (29. 9. 2009) je imel grozdni sok iz spodnjega dela vinograda za 3 °Oe več sladkorja in 0,8 g/l manj skupnih titracijskih kislin. Vino iz spodnjega dela vinograda je vsebovalo 0,6 vol. % več alkohola (13,3 vol. %), 0,7 g/l manj skupnih titracijskih kislin (6,8 g/l) in 1,6 g/l več reducirajočih sladkorjev (3 g/l).
Keywords: vinska trta, nadmorska višina, temperatura, sladkor, kisline
Published: 13.10.2010; Views: 1992; Downloads: 125
.pdf Full text (805,86 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica