| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Skrb za nadarjene nekoč, danes in jutri
Zala Fras, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se odločili raziskati, kako se je delo z nadarjenimi učenci spremenilo iz preteklosti do danes ter kako se bo delo z njimi razvijalo v prihodnje. V teoretičnem delu so predstavljene glavne razlike med nadarjenostjo, inteligentnostjo in ustvarjalnostjo. Predstavljen je zakonski okvir za izobraževanje nadarjenih učencev skozi preteklost vse do današnjega časa, proces evidentiranja in odkrivanja nadarjenih ter delo z nadarjenimi učenci in vloga učiteljev pri delu z njimi. V teoretični del smo vključili tudi sodobne didaktične pristope za delo z nadarjenimi učenci ter pomen in vpliv družine na razvoj otrokove nadarjenosti. V empiričnem delu smo anketirali učitelje različnih šol po Sloveniji z namenom, da bi raziskali ustreznost učiteljeve izobrazbe za delo z nadarjenimi učenci v preteklosti in danes, vlogo učiteljev, razrednih učiteljev, svetovalnih delavcev in ravnateljev pri poučevanju nadarjenih učencev v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prilagajanje pouka za nadarjene učence v preteklosti in danes, sodelovanje učiteljev s starši nadarjenih otrok ter zasnovanost slovenskega šolskega sistema pri delu z nadarjenimi učenci. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklenemo, da se skrb za nadarjene učence iz preteklosti do danes ni bistveno spremenila. Vendar pa sodelujoči učitelji za prihodnje menijo, da se bo njihova vloga pri skrbi za nadarjene učence spremenila.
Keywords: nadarjeni učenci, poučevanje, zakonodaja, odkrivanje nadarjenih, delo z nadarjenimi, didaktični pristopi, vpliv učiteljev
Published: 06.05.2021; Views: 38; Downloads: 9
.pdf Full text (1,85 MB)

2.
Delavnice za nadarjene učence od 3. do 5. razreda osnovnošolskega izobraževanja
Blaž Kavčič, Katja Kramljak, 2021, master's thesis

Abstract: Za nadarjene učence so značilne nadpovprečne sposobnosti in specifične lastnosti na vsaj enem izmed področij, kot so: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko in socialno-čustveno področje. Šola jim mora zato zagotavljati ustrezne pogoje, med katerimi so prilagojene vsebine, metode in oblike dela, obiskovanje dodatnega pouka in individualna ter skupinska pomoč. Namen magistrskega dela je bil izdelati delavnice za nadarjene učence, ki bi zajemale naslednja področja: ustvarjalno, socialno-emocionalno, gibalno, kognitivno in naravoslovno področje, s katerimi bodo učenci razvijali svoje sposobnosti, hkrati pa si bodo oblikovali celostno osebnost, učiteljem pa bodo v pomoč pri delu z nadarjenimi učenci. Delavnice so namenjene učencem od 3. do 5. razreda osnovne šole, v skupini po 15 učencev in trajajo od 2 do 4 šolske ure. Povezujejo se skozi izmišljeno zgodbo o potovanju na tuj planet, kjer učenci spoznajo veliko o sebi in o svetu, ki jih obdaja.
Keywords: nadarjeni učenci, delavnice, celosten osebnostni razvoj, nadpovprečne sposobnosti, nadarjenost
Published: 07.04.2021; Views: 66; Downloads: 20
.pdf Full text (4,99 MB)

3.
Vloga šole pri razvijanju specifičnih talentov učencev na področju športa, kot jo zaznavajo učitelji in učenci
Saša Babšek, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil poglobljeno raziskati načine dela z učenci, ki so nadarjeni na gibalnem področju, in ugotoviti, ali ter kako lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim učencem, ki so že vključeni v izvenšolska športna društva, pri razvijanju njihovega talenta. Želela sem izvedeti mnenja športno nadarjenih učencev in učiteljev športa o tem, kako njihove šole poskrbijo za športno nadarjene. V raziskavo je bilo vključenih 22 športno nadarjenih učencev od 5. do 9. razreda in njihovi učitelji športa. Intervjuje sem opravila na šestih osnovnih šolah iz Dravinjske doline in njene okolice. Zbrane podatke sem obdelala s postopkom kvalitativne analize v šestih korakih: ureditev podatkov, določitev enot kodiranja, kodiranje, definiranje pojmov, definiranje kategorij in teoretična formulacija. Šole na področju športno nadarjenih že kar nekaj naredijo za te učence, jim omogočajo pogoje za športno udejstvovanje, saj omogočajo izvajanje nekaterih dejavnosti, dodatne ure športa, dobrega učitelja športa, jih prijavljajo in vozijo na šolska športna tekmovanja ter jim omogočajo status športnika. Šole jim nudijo številne aktivnosti, ki pa se izvajajo zelo redko, kot so delavnice za nadarjene, športni odmori, šolska športna tekmovanja in šolo v naravi. Ampak tako športno nadarjeni učenci kot njihovi učitelji športa se strinjajo, da lahko šole še dodatno pomagajo športno nadarjenim. Predlagajo, da bi jim šole omogočile več ur športa, učitelji predlagajo, da bi ure športa za nadarjene dodali v redni urnik učencev, potem, da bi se za njih na splošno organiziralo več dejavnosti, kot so razne delavnice in tabori, da bi jim na šolah omogočili še več različnih športov, predlagajo tudi, da bi bilo dobro, če bi sodelovali učitelji športa ter trenerji otrok. Učitelji predlagajo tudi, da bi šole poskrbele za večjo usposobljenost učiteljev športa na področju nadarjenih, da bi tudi v prvi triadi ure športa poučevali učitelji športa. Navedli pa so tudi, da bi bile potrebne spremembe v sistemu pri prepoznavanju športno nadarjenih.
Keywords: nadarjenost, talent, nadarjeni učenci, športno nadarjeni učenci, vloga šole
Published: 25.10.2019; Views: 444; Downloads: 95
.pdf Full text (1,40 MB)

4.
Priprava učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami in na delo z nadarjenimi učenci
Valentina Perenčević, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Priprava učiteljev na delo z učenci s posebnimi potrebami in na delo z nadarjenimi učenci zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev otrok s posebnimi potrebami in nadarjenih učencev, njihove prilagoditve, izobraževanje učiteljev ter posebej nadarjeni učenci, oblike podpore in pomoč učencem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, v kateri so sodelovale učiteljice razrednega pouka. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kako priprave potekajo, koliko časa trajajo, če pri tem uporabljajo kakšne pripomočke, kateri so ti pripomočki ter kakšne so podobnosti in razlike pri pripravi na delo z učenci s posebnimi potrebami ter za delo z nadarjenimi učenci. Ugotovili smo, da priprave potekajo sprotno, odvisno od učne snovi. Potekajo tako, da si učiteljice pripravijo konkretna ponazorila in učne pripomočke, diferencirajo naloge glede na individualiziran program. Največ se uporabljajo različni didaktični pripomočki. Ti učencem pomagajo usvajati znanje na različnih področjih. Prav tako so pri rokovanju z njimi samozavestnejši, spretnejši tako pri učenju kot kasneje tudi pri ocenjevanju znanja.
Keywords: Učenci s posebnimi potrebami, nadarjeni učenci, prilagoditve.
Published: 19.09.2019; Views: 403; Downloads: 126
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
Učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih
Barbara Slatenšek, 2018, master's thesis

Abstract: Prostorska navigacija je kompleksna kognitivna sposobnost, ki je nujna za vsakodnevno delovanje v okolju in je odvisna od širokega spektra kognitivnih sposobnosti (Moffat, 2009). Namen magistrske naloge je bil preveriti učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na nekatere kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih. Bolj specifično nas je zanimalo, ali lahko s kognitivnim treningom prostorske navigacije vplivamo na povečanje obsega kratkoročnega spomina, delovnega spomina, vizualno prostorskega spomina, besednega spomina, na izboljšanje hitrosti procesiranja informacij in izvršilnih funkcij. V raziskavi so sodelovali učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, ki so bili identificirani kot nadarjeni učenci in so hkrati na testu inteligentnosti (SPM) dosegli vsaj nadpovprečen rezultat. Končni vzorec je obsegal 13 udeležencev v eksperimentalni skupini in 15 udeležencev v kontrolni skupini. Intervencija je zajemala 8 srečanj po 45 minut v razmiku enega tedna. Kontrolna skupina je bila med tem časom pasivna. Rezultati analize variance za mešan načrt so pokazali velik in statistično pomemben učinek interakcije med časom in skupino pri hitrosti procesiranja, prav tako se je pokazal velik učinek interakcije med časom in skupino pri takojšnem priklicu vizualno prostorskega spomina. Pri ostalih odvisnih spremenljivkah učinek interakcije ni bil velik in statistično pomemben. Parni t-test je pri vseh odvisnih spremenljivkah pokazal statistično pomembno razliko med začetnim in končnim testiranjem pri eksperimentalni skupini, pri čemer so se vrednosti Cohenovega d gibale od srednjega do velikega učinka. Kognitivni trening prostorske navigacije se zdi uporaben kot oblika dela z nadarjenimi učenci, ki kažejo potenciale na intelektualnem področju.
Keywords: prostorska navigacija, kognitivni trening, virtualni labirint, kognitivne sposobnosti, nadarjeni učenci
Published: 08.10.2018; Views: 638; Downloads: 140
.pdf Full text (1,06 MB)

6.
Delo z nadarjenimi učenci na področju likovne umetnosti - analiza stanja v slovenskih osnovnih šolah
Kaja Konc, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Delo z nadarjenimi učenci na področju likovne umetnosti – analiza stanja v slovenskih osnovnih šolah je nastalo z namenom proučiti trenutno stanje dela z likovno nadarjenimi učenci in oblikovati predloge za izboljšavo na tem področju. Gre za aktualno problematiko, ki je tako v svetu kot v Sloveniji, ne glede na številne raziskave, dokaj zapostavljena, saj je področje likovne nadarjenosti v vzgojno-izobraževalnem sistemu žal še vedno potisnjeno v ozadje. V teoretičnem delu smo najprej proučili dosedanja svetovna in domača vedenja s področja nadarjenosti, v nadaljevanju smo se usmerili na področje likovne nadarjenosti, ki predstavlja vodilno nit našega dela. V delu so predstavljene značilnosti likovno nadarjenih učencev, postopki identifikacije in prilagojene oblike dela z učenci, ki so nadarjeni na tem področju. V empiričnem delu predstavljamo rezultati raziskave, ki je potekala na slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih v spletni obliki poslali učiteljem likovne umetnosti na slovenskih šolah, smo analizirali trenutno stanje dela z likovno nadarjenimi učenci. Ugotavljamo, da delo z nadarjenimi na likovnem področju na slovenskih šolah poteka po ustaljenih smernicah, ki jih narekuje Zakon o osnovni šoli in Učni načrt, vendar je na tem področju še veliko prostora za izboljšave. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo oblikovali predloge za izboljšave, ki jih predstavljamo v sklepnem delu magistrskega dela.
Keywords: osnovna šola, nadarjenost, likovna nadarjenost, likovno nadarjeni učenci, delo z likovno nadarjenimi učenci
Published: 23.04.2018; Views: 604; Downloads: 114
.pdf Full text (1,71 MB)

7.
Doživljanje in izražanje medvrstniškega nasilja pri nadarjenih učencih
Vesna Podpečan, 2017, master's thesis

Abstract: Tema magistrske naloge je medvrstniško nasilje; naš namen je bil analizirati, ali so nadarjeni učenci v osnovnih šolah vključeni v medvrstniško nasilje in kako. Osredotočili smo se tako na njihovo doživljanje (vloga žrtve) kot tudi izražanje medvrstniškega nasilja (vloga nasilneža). Z magistrskim delom smo želeli raziskati, v kolikšni meri je medvrstniško nasilje prisotno pri nadarjenih učencih v primerjavi z njihovimi vrstniki, tj. normativnimi učenci. V raziskavi je sodelovalo 200 učencev iz različnih šol, ki so obiskovali 6., 7., 8. in 9. razred. Izmed celotnega vzorca je bilo 23,5 % učencev identificiranih kot nadarjenih. Za pridobivanje podatkov o vključenosti učencev v različne oblike medvrstniškega nasilja smo uporabili uveljavljen vprašalnik “Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli”, katerega avtorji so Cheng, Chen, Liu in Chen (2011, povzeto po Pečjak, 2014). Rezultati naše raziskave so pokazali, da tako v doživljanju kot izražanju medvrstniškega nasilja ne obstajajo statistično pomembne razlike med učenci, ki so identificirani kot nadarjeni, in normativnimi učenci. Ne glede na nadarjenost učencev se približno enako pogosto pojavljajo različne oblike nasilja pa tudi vloge, v katerih se pojavljajo učenci.
Keywords: nadarjeni učenci, medvrstniško nasilje, šola, vrstniki, dejavniki medvrstniškega nasilja
Published: 19.12.2017; Views: 712; Downloads: 125
.pdf Full text (1,08 MB)

8.
Vpliv osnovnošolskega okolja na razvoj potencialov nadarjenih učencev
Mitja Levašič, 2017, master's thesis

Abstract: Nadarjeni učenci so osebe, ki imajo, v primerjavi z njihovimi vrstniki, nadpovprečne sposobnosti oziroma izkazujejo nadpovprečne dosežke. Skozi proces razvijanja teh sposobnosti jim mora okolje zagotoviti določene možnosti, s katerimi lahko kar se da najbolje izkoristijo svoj potencial. Pri tem je šolsko okolje še kako pomembno, saj nadarjeni otroci bistven del razvoja dosežejo prav v okviru šole. Šola, učitelji in svetovalni delavci morajo nadarjenemu učencu ponuditi okolje, kjer bo kakovostno razvil svoja znanja in sposobnosti. Magistrsko delo se je osredotočilo predvsem na vpliv šole oziroma strokovnih delavcev v šoli na nadarjene učence oziroma na vprašanje, ali so v šoli potrebe nadarjenih učencev zadovoljene. Nadarjeni učenci imajo na določenih področjih večje zahteve kot njihovi nenadarjeni sošolci, zato nas je zanimalo predvsem, ali šole uspejo te zahteve uresničiti in ali obstaja dovolj velika podpora šolskega kadra za uspešno spodbujanje razvoja nadarjenih učencev. V teoretičnem delu smo se osredotočili predvsem na definicijo in značilnosti nadarjenosti, postopek in organizacijo odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, vlogo osnovne šole glede nadarjenih učencev ter socialno-družbeno plat nadarjenih učencev. V empiričnem delu smo ugotavljali mnenja nadarjenih otrok v smislu njihovih potreb in opazovanj ter vloge učiteljev pri učnem delu z njimi. Pri tem se je ugotavljalo določene aspekte učiteljev, saj nas je zanimala predvsem povezanost med mnenji oziroma določeno odstopanje. V vzorec je bilo zajetih 60 nadarjenih učencev in 30 učiteljev, ki so svoja stališča izrazili v vprašalnikih. S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da šolsko okolje nadarjenim učencem v našem vzorcu nameni dovolj pozornosti in da so nadarjeni učenci vključeni v okolje, kjer lahko svoje potenciale izkoristijo kakovostno. Pri tem so seveda določena odstopanja, ki nakazujejo, da stanje ni popolno, saj so določena mnenja razdvojena, obstaja pa tudi manjši delež nezadovoljstva. Ta je predvsem prisoten v odnosu učitelja do učenca in ne v strokovnosti oziroma nestrokovnosti učitelja. Na podlagi teh ugotovitev so bili podani tudi predlogi, na katerih področjih bi bilo potrebno intenzivno nadgraditi delo z nadarjenimi učenci.
Keywords: nadarjenost, nadarjeni učenci, učitelji, šola, razvijanje nadarjenosti
Published: 13.12.2017; Views: 777; Downloads: 164
.pdf Full text (1,82 MB)

9.
Samovrednotenje nadarjenih učencev
Laura Stopar, 2017, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil pridobiti vpogled v razumevanje lastne nadarjenosti identificiranih nadarjenih učencev ter v njihovo samopodobo in samovrednotenje. Zanimalo me je tudi, kako mislijo, da vrstniki dojemajo njihovo nadarjenost, ter njihova zaznava lastne sprejetosti med vrstniki v razredu. Hkrati pa sem želela ugotoviti, kako nadarjeni učenci ocenjujejo načine dela z nadarjenimi učenci, v katere so vključeni. Skozi intervjuje z nadarjenimi učenci sem želela dobiti vpogled v njihovo samopodobo ter samozaznavo sprejetosti med vrstniki. V raziskavo so bili vključeni nadarjeni učenci starosti od enajst do petnajst let, torej nadarjeni učenci od šestega do devetega razreda osnovne šole. Skupaj je bilo v raziskavo vključenih dvanajst nadarjenih učencev treh osnovnih šol. Uporabila sem kvalitativno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja – intervju. Podatke sem obdelala s pomočjo kvalitativne vsebinske analize, ki vključuje naslednje faze: transkribiranje, določanje enot kodiranja, določanje pojmov, določanje kategorij in formulacijo teorije. Pridobljenih podatkov nisem posploševala na populacijo, saj gre za intervjuje, kjer sem pridobila mnenja dvanajstih nadarjenih učencev. Celostno gledano so si bili odgovori med seboj precej podobni. Redki so bili takšni, ki so si popolnoma nasprotovali. Intervjuvani nadarjeni učenci so v večini učenci, ki vedo in se zavedajo svoje nadarjenosti, jo negujejo in so za uspeh pripravljeni vložiti trud. Zaradi svoje nadarjenosti niso obravnavani drugače. Njihov odnos s sošolci je dober in se v glavnem razumejo z vsemi. Načeloma imajo pravo mero samozavesti, pogosteje so premalo kot pretirano samozavestni. Ti učenci imajo veliko hobijev in obšolskih dejavnosti, zanimajo jih različne stvari. Dojemajo se kot priljubljene med vrstniki ali pa nekje v sredini. Poznajo svoja močna in šibka področja, povezujejo pa jih predvsem s šolskimi predmeti.
Keywords: nadarjeni učenci, samopodoba, miselna naravnanost, kvalitativno raziskovanje
Published: 13.11.2017; Views: 743; Downloads: 144
.pdf Full text (1,41 MB)

10.
DELO Z NADARJENIMI UČENCI IN DIJAKI PRI POUKU GEOGRAFIJE
Maja Ocepek, 2016, master's thesis

Abstract: Inkluzivni izobraževalni pristop poudarja pomen vključevanja otrok s posebnimi potrebami v vzgojno-izobraževalni proces, pri katerem se njihove potrebe ne zanemarijo. Nadarjeni učenci in dijaki predstavljajo manjši delež otrok s posebnimi potrebami v razredu rednih izobraževalnih programov, vendar je razvijanje in podpiranje njihovih potencialov pomembno za razvoj njihovih kognitivnih, emocionalnih in socialnih sposobnosti. Namen našega magistrskega dela je bil, da preučimo položaj nadarjenih učencev in dijakov pri predmetu geografija v Sloveniji, ter da definiramo in analiziramo kriterije nadarjenosti za učence in dijake pri predmetu geografija. Ena od pomembnih kompetenc učiteljev in profesorjev geografije je pravilno identificiranje nadarjenih učencev in dijakov. Obenem pa poudarjamo, da je poleg evidentiranja in identifikacije nadarjenosti pomembno tudi afektivno in pedagoško-didaktično ustrezno obravnavanje nadarjenih učencev in dija-kov. To pomeni, da je pri pouku potrebno krepiti načelo diferenciacije in individualizacije. Kvalitetno pedagoško-didaktično poučevanje in obravnavanje nadarjenih učencev in dijakov pa je možno le, če so učitelji primerno usposobljeni, pri tem poudarjamo pomen njihovih profesionalnih kompetenc. Naša raziskava je pokazala, da so najpogostejši kriteriji nadarjenosti pri predmetu geografije zanimanje učencev in dijakov za geografsko snov ter višji kognitivni procesi, analiza, sinteza in vrednotenje. Učitelji pri poučevanju nadarjenih učencev in dijakov kljub priporočilom ne upoštevajo načela individualizacije.
Keywords: nadarjeni učenci, nadarjeni dijaki, geografija, individualizacija, diferenciacija, kriteriji nadarjenosti, kompetence, učitelji geografije
Published: 12.09.2016; Views: 878; Downloads: 129
.pdf Full text (579,62 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica