Search the digital library catalog

Abstract: Šolski prostor se nenehno spreminja, kar prinaša nove izzive in priložnosti za razvoj vzgojno-izobraževalnega dela. V zadnjih letih so bile te spremembe še posebej izrazite zaradi prilagoditev, ki so bile potrebne zaradi bolezni novega koronavirusa in pa kurikularne prenove, ki nas čaka. Magistrsko delo obravnava vlogo pedagoga v šolski svetovalni službi pri delu z nadarjenimi učenci. V teoretičnem delu smo preučili opredelitve nadarjenosti in talentiranosti različnih avtorjev ter zakonsko podlago za delo z nadarjenimi in s talentiranimi učenci v Sloveniji. Poseben poudarek smo dali procesu odkrivanja, evidentiranja in identifikacije nadarjenih učencev. Raziskali smo naloge šolske svetovalne službe in izzive, s katerimi se srečujejo svetovalni delavci pri delu z nadarjenimi in s talentiranimi učenci. Preverili smo kompetence pedagogov in primerjali programe slovenskih fakultet ter njihove vplive na samooceno kompetentnosti. Posebej smo se osredotočili na pomembnost stalnega strokovnega razvoja in nadaljnjega izobraževanja šolskih svetovalnih delavcev.
Keywords: nadarjeni, talentirani, pedagog, svetovanje, kompetence.
Published in DKUM: 10.09.2024; Views: 52; Downloads: 8
Full text (1,62 MB)

Abstract: Magistrska naloga Delo z nadarjenimi učenci v slovenskih javnih in zasebnih osnovnih šolah s poudarkom na vsebinah trajnostnega razvoja prikazuje trenutno stanje dela z nadarjenimi učenci v javni osnovni šoli in zasebni waldorfski osnovni šoli z javnoveljavnim programom. Predvsem se osredotoča na preverjanje vsebnosti vsebin oziroma ciljev trajnostnega razvoja na zakonodajni in programski ravni dela z nadarjenimi učenci. Primerjali smo izbrani dve šoli (javna Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor in zasebna Waldorfska osnovna šola Ljubljana). Ugotovili smo, da je waldorfska osnovna šola po konceptu bližje trajnostnemu razvoju, da večjih razlik ne opažamo na zakonodajni ravni, prav tako ne pri splošnih ciljih vzgoje in izobraževanja. Do večjih razlik prihaja pri programih izbranih šol. Ugotovili smo, da je pri obeh šolah program zastavljen podobno za obvezni in razširjeni program, vendar obstajajo pomembne vsebinske razlike v obveznem kot tudi v razširjenem programu. V obveznem delu programa se bolj razlikujeta v učnem načrtu in predmetniku, prav tako v metodah ter oblikah dela. Obe šoli omogočata in pripravljata učence na ista tekmovanja in se vključujeta v Erasmus+. Oba programa skušata spodbujati celosten razvoj otroka. Javna šola ima zelo dodelan sistem evidentiranja, identificiranja in dela z nadarjenimi učenci ter vodi natančno dokumentacijo za vsak korak. Waldorfska šola ne evidentira, identificira in ne vodi dokumentacije za nadarjene učence, čeprav delajo z nadarjenimi učenci v skladu z njihovimi metodami in oblikami dela.
Keywords: nadarjeni učenci, zasebna osnovna šola, javna osnovna šola, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj
Published in DKUM: 19.10.2023; Views: 557; Downloads: 70
Full text (4,50 MB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava pojem dvojne izjemnosti učencev skozi oči strokovnih delavcev. Dvojna izjemnost v današnjem času ni redek pojav, saj je v šolski praksi možno zaslediti kar nekaj učencev, ki so hkrati nadarjeni in imajo posebne potrebe. V literaturi lahko zasledimo, da predstavljajo ti učenci strokovnim delavcem poseben izziv, saj jih zaradi njihovih dvojnih značilnosti težko prepoznajo. V magistrskem delu smo se osredotočili na poznavanje izraza dvojno izjemni učenci med strokovnimi delavci, na pedagoško delo z dvojno izjemnimi učenci in usposobljenost strokovnih delavcev za delo s to skupino učencev ter na njihova stališča do pojava dvojne izjemnosti pri učencih. Narejena je bila raziskava, v katero je bilo vključenih 312 strokovnih delavcev večinskih osnovnih šol. V naši raziskavi smo ugotovili, da so med vsemi strokovnimi delavci prav učitelji za dodatno strokovno pomoč in svetovalni delavci v ospredju pri poznavanju izraza dvojno izjemni učenec kot tudi pri usposobljenosti za delo z njimi. Prav tako največjo pomembnost zgodnji prepoznavi dvojno izjemnih učencev pripisujejo učitelji za dodatno strokovno pomoč in svetovalni delavci, medtem ko najmanjšo pomembnost zgodnji prepoznavi namenjajo strokovni delavci, ki v zadnjih petih letih niso bili vključeni v nobeno dodatno izobraževanje. Iz odgovorov smo izvedeli tudi, da se dvojno izjemnim učencem kot oblika pomoči nudi predvsem dodatna strokovna pomoč, dodatni pouk ter pomoč učitelja predmetnega področja, kjer ima učenec težave. Analiza trditev o stališčih strokovnih delavcev je pokazala, da se strokovni delavci zavedajo, da lahko težave, primanjkljaje oz. motnje zasledimo tudi pri nadarjenih učencih. Kljub temu zavedanju je pri strokovnih delavcih prisotno mišljenje, da je pomembno, da se osredotočimo na učenčeve primanjkljaje.  
Keywords: dvojno izjemni učenci, nadarjeni učenci, otroci s posebnimi potrebami, prepoznavanje, vzgojno-izobraževalno delo.
Published in DKUM: 25.11.2022; Views: 1338; Downloads: 460
Full text (1,63 MB)

Abstract: Pogled na nadarjenost in nadarjene se je skozi zgodovino konstantno spreminjal. Tako nadarjenost še danes velja za termin, ki ga nikakor ne moremo enoznačno opredeliti. Največji preboj pri delu in odkrivanju nadarjenih v slovenskem šolstvu lahko označimo z uvedbo devetletke, ko je delo z nadarjenimi učenci postalo zakonsko obvezno. Z Zakonom o osnovni šoli se je tako delo z nadarjenimi zakonsko opredelilo, določili pa so se tudi postopki evidentiranja in prepoznavanja nadarjenih učencev. Pa vendar kljub opredelitvi in smernicam za delo z nadarjenimi učenci ostajajo razlike pri odkrivanju in delu z njimi, saj obstaja več različnih modelov in praks odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, prav tako pa je izvedba in umestitev izvedbe dela z nadarjenimi v program ostala avtonomija šole, ki je odvisna od izobraževalnega koncepta neke šole. Tako je lahko šola tista, ki s svojimi značilnostmi vpliva na delo, pa tudi na odkrivanje nadarjenih učencev. V empiričnem delu magistrske naloge nas je tako zanimalo, kako šola s svojimi okoljskimi značilnostmi vpliva na sam proces odkrivanja in dela z nadarjenimi. V raziskavo smo tako vključili pedagoške delavce, ki so prihajali iz različnim mestnih, primestnih in podeželskih šol.
Keywords: nadarjeni učenci, okolje, šola
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 1054; Downloads: 172
Full text (1,33 MB)

Abstract: V magistrskem delu opredeljujemo socialno sprejetost nadarjenih učencev elementarne stopnje izobraževanja. Nadarjeni učenci imajo namreč zaradi svojega naziva pogosto težave z okoljem, privede lahko tudi do socialne izoliranosti. V teoretičnem delu so predstavljene definicije nadarjenosti, odnos med nadarjenostjo in talentiranostjo. V nadaljevanju so predstavljene stopnje prepoznavanja nadarjenih učencev in delo z njimi ter s tem povezana temeljna načela. Sledi opis značilnosti nadarjenih učencev in področja osebnostnih lastnostih te skupine učencev. Podrobneje je predstavljena tudi socialna sprejetost nadarjenih učencev in težave, s katerimi se srečujejo v socialnem okolju. Zatem sledi še opis, kako šolsko okolje vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev, kako je z njihovo samopodobo in kakšna morata biti svetovanje in podpora za te učence. Cilj empiričnega dela je raziskati in analizirati stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Osredotočili smo se predvsem na to, ali študentje menijo, da nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki zavzemajo dober ali slab sociometrični položaj in ali študentje menijo, da je to odvisno od učenčevega spola – torej, ali študentje menijo, da so nadarjene deklice med vrstniki bolj priljubljene kot dečki ali menijo, da so nadarjeni dečki med vrstniki bolj priljubljeni kot deklice. Zanimalo nas je tudi, ali letnik študija razrednega pouka vpliva na stališča študentov do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Za raziskavo smo uporabili dekriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja, v raziskavi pa je sodelovalo 200 študentov od 1. do 4. letnika. V vsakem letniku je bilo anketiranih 50 študentov. Ugotovili smo, da večina študentov meni, da so nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki slabo sprejeti. Ugotovili smo tudi, da večina študentov meni, da spol ne vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev. Rezultati so prav tako pokazali, da se stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli delno razlikujejo glede na njihov letnik študija. Do statistično značilnih razlik je prišlo pri 8 trditvah, to so: - nadarjeni učenci v osnovni šoli so med sošolci slabo sprejeti, - nadarjeni učenci v osnovni šoli imajo težave pri vključevanju v interakcije s sošolci, - nadarjeni učenci v osnovni šoli so pogosto izolirani s strani svojih sošolcev, - nadarjeni učenci v osnovni šoli se pogosto kar sami umaknejo pred sošolci, - nadarjeni učenci v osnovni šoli lahko občutijo izoliranost tudi s strani svojih bratov/sester, - kadar so nadarjeni učenci izolirani s strani svojih sošolcev, se lahko zgodi, da za svojo drugačnost začnejo kriviti sebe, - nadarjene učence v osnovni šoli vrstniki pogosto izolirajo tudi zato, ker jih imajo za posebne ljudi, - nadarjeni učenci v osnovni šoli so slabše sprejeti med vrstniki kot nenadarjeni.
Keywords: Nadarjeni učenci, delo z nadarjenimi učenci, socialna sprejetost nadarjenih učencev, osnovna šola, odkrivanje nadarjenosti.
Published in DKUM: 21.07.2021; Views: 1380; Downloads: 133
Full text (1,46 MB)