Search the digital library catalog

Abstract: Razvoj znanosti in hiter tehnološki razvoj vodita v nenehne družbene spremembe, ki vplivajo tudi na spreminjanje ciljev na področju vzgoje in izobraževanja. Posledično so se spremenila pričakovanja, zahteve in kompetence učitelja in vzgojitelja na začetku osnovnošolskega izobraževanja. Magistrsko delo z naslovom Profesionalizem tandema učitelj in vzgojitelj na začetku osnovnošolskega izobraževanja z vidika kompetenc je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu so podana temeljna teoretična izhodišča in spoznanja na temo profesionalizma ter profesionalnega razvoja na področju vzgoje in izobraževanja. Nakazana je tudi nujnost sledenja sodobnim družbenim zahtevam, ki od učitelja in vzgojitelja že na začetku osnovnošolskega izobraževanja zahtevajo nove vloge in nove kompetence. Empirični del se nanaša na opravljeno raziskavo, izvedeno na neslučajnostnem namenskem vzorcu, ki ga predstavljajo anketirani učitelji in vzgojitelji, ki delajo v tandemu, v 1. razredu osnovne šole, iz vseh statističnih regij Slovenije. Namen raziskave je bil proučiti profesionalizem tandema učitelj in vzgojitelj z vidika razvitosti kompetenc, razdeljenih na šest področij, ki se med seboj povezujejo in prepletajo: komunikacija in odnosi, učinkovito poučevanje, organizacija in vodenje, sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem, profesionalni razvoj, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) in medijska pismenost. Pri navedenih področjih kompetenc nas je zanimal obstoj razlik glede na delovno dobo in delovno mesto anketirancev. Preučevanje profesionalizma tandema učitelj in vzgojitelj z vidika razvitosti kompetenc je temeljilo na prilagojenem anketnem vprašalniku projektnega poročila: »Projekt Evalvacija vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Preliminarna študija, Razvoj metodoloških inštrumentov za ugotavljanje in spremljanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev«, projektne skupine pod vodstvom dr. Justine Erčulj. Evalvacija opravljene raziskave z vidika razvitosti šestih področij kompetenc v okviru tandema učitelj in vzgojitelj je predstavljena v poglavjih »Analiza področij kompetenc« in »Analiza izobraževanja in usposabljanja«. V sklepu so izpostavljene pomembnejše tendence razvitosti kompetenc kot profesionalnega razvoja pri anketiranih učiteljih in vzgojiteljih kakor tudi pomanjkanje določenih tendenc, ki predstavljajo dobrodošle smernice za še učinkovitejši profesionalni razvoj učiteljev in vzgojiteljev na začetku osnovnošolskega izobraževanja.
Keywords: Profesionalizem, profesionalni razvoj, tandem učitelj in vzgojitelj, osnovnošolsko izobraževanje, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, kompetence
Published in DKUM: 23.10.2015; Views: 2016; Downloads: 265
Full text (1,76 MB)

Abstract: Doktorska disertacija obravnava pouk predmeta naravoslovja in tehnike, ki se poučuje v 4. in 5. razredu osnovne šole, hkrati pa zajema širšo problematiko poučevanja naravoslovnih vsebin v nižjih razredih osnovne šole. V prvem delu avtorica predstavi kurikularne reforme naravoslovnih predmetov ter dosedanja domača in tuja spoznanja o učenju in poučevanju naravoslovnih vsebin, pri čemer je poudarek na učiteljih in učencih v nižjih razrednih osnovne šole. Posebno pozornost namenja znanju in odnosu učiteljev do predmeta naravoslovja in tehnike, predvsem učiteljevemu prepričanju o lastni usposobljenosti. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene med 358 razrednimi učitelji, so: učitelji nižje ocenjujejo lastno usposobljenost za poučevanje predmeta naravoslovja in tehnike od ostalih predmetov (matematika, slovenščina, družba). Prav tako učitelji najnižje ocenjujejo lastno usposobljenost za metodo praktičnih (laboratorijskih) del. Rezultati so tudi pokazali nizko usposobljenost za konstruktivistični pristop, še posebej za fazo postavljanja hipotez in eksperimentiranja. Ocena lastne usposobljenosti raste z velikostjo šole in z nadaljnjim izpopolnjevanjem. Povezav s stopnjo izobrazbe ali z delovnimi izkušnjami nismo ugotovili. Izjema je uporaba IKT. V empiričnem delu je torej potrjena domneva, da kurikularna sprememba predmeta naravoslovja in tehnike z devetletko (še) ni prinesla ustrezne implementacije v prakso. Izhajajoč iz dejstva, da je učitelj pomemben člen pri udejanjanju reform, ter na osnovi ugotovitev pričujoče raziskave, tuje literature in avtoričinih poklicnih izkušenj je v zadnjem delu predstavljen model nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za predmet naravoslovja in tehnike.
Keywords: osnovna šola, pouk naravoslovja, predmet naravoslovje in tehnika, razredni učitelj, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje
Published in DKUM: 17.07.2014; Views: 3718; Downloads: 300
Full text (2,01 MB)