| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Povezano, kolektivno in nadaljevano kaznivo dejanje
Valentina Islamčević Lešnik, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava več institutov povezanih z večkratno izvršitvijo istega kaznivega dejanja ali uresničitvijo zakonskih znakov več kaznivih dejanj s strani istega storilca. O idealnem steku kaznivih dejanj govorimo, ko storilec izpolni znake več kaznivih dejanj z enotnim dejanjem. Če zakonske znake več inkriminacij storilec izpolni z najmanj dvema izvršitvenima ravnanjema, govorimo o realnem steku kaznivih dejanj. V kazenskopravni teoriji je pomembnejša razmejitev med pravim in navideznim stekom, saj pri pravem steku kaznivih dejanj storilec odgovarja za več kaznivih dejanj, medtem ko pri navideznem steku storilec odgovarja zgolj za eno kaznivo dejanje. Navideznost se med steki vzpostavi zaradi posebnega odnosa specialnosti, subsidiarnosti ali konsumpcije med inkriminacijami ali zaradi nepomembnosti in zanemarljivosti enega kaznivega dejanja napram drugemu. Na podlagi izpolnitve zakonskih znakov gre za eno kaznivo dejanje tudi pri trajajočih deliktih, kjer se prepovedana posledica kumulira in obnavlja. V sodni praksi se je tudi razvil institut enovitega kaznivega dejanja pri katerem sodišče v eno kaznivo dejanje združi več posameznih kaznivih dejanj zaradi njihove medsebojne povezanosti. Ker je med posameznimi ravnanji podana takšna homogenost, da posamezna kazniva dejanja izgubijo svojo samostojnost, je njihova združitev v eno kaznivo dejanje življenjsko logična in sprejemljiva posledica. Za eno kaznivo dejanje in obliko navideznega steka gre tudi v primeru kolektivnega kaznivega dejanja in nadaljevanega kaznivega dejanja. V teoriji se pojavljajo različna stališča kdaj je kaznivo dejanje kolektivno. Nekateri teoretiki zagovarjajo, da so to kazniva dejanja, ki inkriminirajo serijsko kriminalno dejavnost storilca, drugi pa da na presežen pojem kolektivnega kaznivega dejanja spominjajo kazniva dejanja, ki v zakonskem opisu vsebujejo nedovršne glagole. Novejša sodna praksa kazniva dejanja, ki vsebujejo nedovršne glagole, opredeljuje za kolektivnim podobna dejanja, čeprav jih mestoma v praksi označuje za kolektivna. Za kolektivna kazniva dejanja je značilno, da storilec načrtno izvršuje istovrstna kazniva dejanja, sodna praksa pa dopušča kaznivost tudi za enkratno izvršitev. Do združitve več kaznivih dejanj v eno kaznivo dejanje pride tudi pri nadaljevanem kaznivem dejanju, ki je kodificiran v 54. členu KZ-1. Za uporabo instituta morajo biti izpolnjeni vsi konstantni kriteriji in minimalno en variabilen kriterij. Za izpolnitev konstantnih kriterijev mora biti podan enoten psihičen odnos storilca do kaznivih dejanj, istovrstnost premoženjskih kaznivih dejanj ter časovna kontinuiranost. Kot variabilen kriterij štejejo druge okoliščine, ki dodatno povezujejo posamezna kazniva dejanja v eno kaznivo dejanje (npr. enak način, kraj, isti oškodovanec ipd.). V nadaljevano kaznivo dejanje so ob izpolnjenih pogojih vključena kazniva dejanja storjena v njegovem časovnem obdobju. Po novejšem stališču VSRS je sojenje zoper novoodkrita dejanja, ki bi bila vključena v nadaljevano kaznivo dejanje, če bi se zanje ob sojenju vedelo, dopustno. Prepoved ponovnega sojenja se nanaša na novoodkrita dejanja, le kadar skupaj z dejanji iz sodbe o nadaljevanem kaznivem dejanju tvorijo isti historični dogodek in bi jih bilo nesprejemljivo in nepošteno obravnavati v ločenih postopkih. Takšno stališče spravlja storilce, katerih dejanja ne bodo vključena v en obtožni akt, v bistveno slabši položaj kot storilce, katerih dejanja se bodo obravnavala v enem postopku. Za nadaljevano kaznivo dejanje so namreč določbe o odmeri kazni za kazniva dejanja v steku izrecno izključene.
Keywords: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, kolektivno kaznivo dejanje, povezano kaznivo dejanje, nadaljevano kaznivo dejanje, časovna povezanost, steki kaznivih dejanj, čas izvršitve.
Published: 16.12.2020; Views: 207; Downloads: 81
.pdf Full text (724,49 KB)

2.
STEK KAZNIVIH DEJANJ
Dejan Baliban, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Kazensko pravo v širšem pomenu besede se navezuje na vsa ravnanja, ki niso v skladu z zakonom oziroma so kazniva. V Republiki Sloveniji je uzakonjena tako imenovana dihotomija prepovedanih dejanj, ki dejanja glede na njihovo »težo« kršitve razvršča na prekrške in kazniva dejanja. V prvem delu diplomskega dela je predstavljen splošni pojem kaznivega dejanja, saj bi bila obravnava ostalih institutov brez poznavanja osnovnega pojma kazenskega prava brezpredmetna. Načeloma velja, da storilec z enim dejanje izvrši eno kaznivo dejanje. V praksi pa se pojavljajo tudi primeri, ko temu ni tako. V takšnih primerih je potrebno upoštevati institut steka kaznivih dejanj. Kadar storilec z enim dejanjem izvrši dva ali več kaznivih dejanj oziroma izpolni zakonske znake dveh ali več kaznivih dejanj, nastopi tako imenovani idealni stek kaznivih dejanj. Kadar pa storilec z več dejanji izpolni zakonske znake več kaznivih dejanj, se upoštevajo pravila o realnem steku kaznivih dejanj. Pri slednjem se povezava med posameznimi dejanji kaže predvsem v enotnem kazenskem postopku oziroma obravnavanju zoper storilca. Poseben poudarek je namenjen navideznosti steka (tako idealnega kot realnega). Predstavljena so razmerja oziroma odnosi, ki privedejo do navideznosti steka kaznivih dejanj, ter njegove temeljne pojavne oblike. Drugi del diplomskega dela je namenjen obravnavi situacij, ko storilec s prepovedanim ravnanjem izpolni tako znake za prekršek kot znake kaznivega dejanja. Skupaj s samim pojmom »prekršek« je predstavljeno tudi razmerje (materialnopravno in procesnopravno) med prekrški in kaznivimi dejanji. Procesnopravno razmerje, ki temelji na spoštovanju ustavnega načela »ne bis in idem«, je splošno gledano dobro zakonsko urejeno. Tako se težave načeloma pojavljajo samo ob vprašanju možnosti naknadnega kazenskega postopka, na kar se je že odzvalo Evropsko sodišče za človekove pravice in tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Za razliko od procesnopravnega razmerja, je materialnopravno razmerje vedno znova tarča kritik. Z odločbo U-I-88/07-17 se je o tem izreklo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je odločilo, da se zakonski znaki prekrška in kaznivega dejanja ne smejo popolnoma prekrivati, država kot zakonodajalec pa kljub tej odločbi in kritikam pravnih teoretikov še ni odpravila preostalih nepravilnosti.
Keywords: Kaznivo dejanje, stek kaznivih dejanj, navideznost steka, nadaljevano kaznivo dejanje, prekršek, ne bis in idem.
Published: 20.05.2016; Views: 3898; Downloads: 738
.pdf Full text (933,23 KB)

3.
STEKI KAZNIVIH DEJANJ V ZAPRTIH PROSTORIH ŽRTVE
Tomaž Bezenšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Na splošno velja, da je lahko neko kaznivo dejanje izvršeno z enim storilčevim dejanjem, zaradi česar se posledično (če so za to izpolnjene materialne in procesne predpostavke) proti njem vodi sodni postopek. Prav tako pa lahko storilec z enim samim dejanjem izpolni zakonske znake več kaznivih dejanj (t. i. idealni stek kaznivih dejanj), oziroma izpolni zakonske znake več kaznivih dejanj v okoliščinah, zaradi katerih je potrebno, da se proti storilcu vodi enotni postopek ter izreče enotna kazen (t. i. realni stek kaznivih dejanj). Diplomsko delo povzema splošne značilnosti stekov kaznivih dejanj, njihovo umestitev v pravni sistem, ter njihov odnos do sorodnih pravnih institutov. Skladno z izbranim naslovom je poudarek dan predvsem razmeroma slabo raziskanemu področju situacij in primerov, v katerih se stek kaznivih dejanj izvrši v zaprtih prostorih žrtve, kot so na primer stanovanje, hotelska soba, počitniška hišica, itd.. V uvodnem diplomskega dela je na kratko s kriminološkega gledišča predstavljena kategorija kaznivega dejanja ter poleg nje kategoriji žrtve in storilca kaznivega dejanja, kot elementa, ki sta nujno potrebna pri vsakem kaznivem dejanju. V nadaljevanju diplomsko delo podrobneje razčlenja in shematsko prikazuje členitev stekov kaznivih dejanj, kot posebne, sui generis pojavne oblike kaznivih dejanj. Poleg tega opredeljuje kategorijo žrtvinih zaprtih prostorov, kot kraja izvršitve kaznivih dejanj, ki so bistveni predmet diplomskega dela. V osrednjem delu diplomskega dela je pozornost namenjena specifični pojavni obliki stekov kaznivih dejanj, natančneje primerom, ko so-le ti izvršeni v žrtvinih zaprtih prostorih, ter analizi, kako in zakaj se takšni primeri razlikujejo od klasičnih stekov kaznivih dejanj. Diplomsko delo obravnava tudi vprašanje, zakaj je zakonodajalec uzakonil nekatere nekonsistentnosti glede inkriminacije določenih kombinacij kaznivih dejanj, za katere je značilno, da do njih redoma prihaja v žrtvinih zaprtih prostorih. Izpelje določene ugotovitve in zaključke, zakaj je zakonodajalec posebej inkriminiral kombinacijo protipravnega vstopa in tatvine, ne pa drugih tovrstnih kombinacij kaznivih dejanj. V zaključnem delu pa diplomsko delo skozi načelo prepovedi ponovnega sojenja obravnava še način odmere in izreka kazenske sankcije storilcu kaznivih dejanj v steku, ter primerja ureditev tematike stekov oz. ekvivalentnih institutov v nekaterih drugih (tujih) pravnih redih.
Keywords: Ključne besede: kaznivo dejanje, storilec kaznivega dejanja, žrtev kaznivega dejanja, zaprti prostori žrtve, stanovanje, stek, idealni stek, realni stek, navidezni stek, nadaljevano kaznivo dejanje, prepoved ponovnega sojenja, odmera kazni.
Published: 18.12.2014; Views: 1311; Downloads: 547
.pdf Full text (1,31 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica