1. |
2. Varnost v cestnem prometu - čas spremembLjubo Zajc, Vesna Marinko, 2007, published scientific conference contribution Keywords: varnost, cestni promet, prometne nesreče, nacionalni program, kazalci učinkovitosti, soodgovornost, statistika
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 109; Downloads: 7
 Full text (896,33 KB) |
3. |
4. Vizija nič v varnosti prometa : švedska implementacijaMatjaž Vrečič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Cestni promet povezuje mesta in države z razpletenim cestnim omrežjem. Z razvojem industrije in potrebe po tranzitu so osebni avtomobili postali vse bolj dostopni. Z dostopnostjo se je povečala tudi njihova uporaba. Cestno omrežje je postalo preplavljeno z vozili. Cestnoprometna pravila urejajo prometne režime na najrazličnejše načine. S povečanjem frekvence vozil se je tako povečala tudi možnost za nastanek prometnih nesreč. Prometne nesreče so skozi čas postale eden izmed glavnih krivcev za smrti v sodobnih družbah. S problematiko prometne varnosti so se začele ukvarjati države po vsem svetu na najrazličnejše načine. Ob prelomu tisočletja je Švedska predstavila in v svojo politiko varnosti cestnega prometa implementirala Vizijo nič, do takrat še nepoznan koncept v prometni varnosti. Cilj Vizije nič je kot že ime samo pove; nič smrtnih žrtev v cestnem prometu. Države so skozi čas na različne načine začele povzemati uspešni švedski model prometne varnosti. Vizija nič vključuje najrazličnejše udeležence v cestnem prometu. Vizija nič je cilj, ki je morda nedosegljiv, a je vodilo in usmeritev za zaščito življenja in zdravja posameznikov in družbe. Zgledu drugih je sledila tudi Slovenija. Vizijo nič je sčasoma vpeljala v notranjo politiko cestnega prometa. S samostojnostjo Republike Slovenije, so sledili novi zakoni na področju prometne zakonodaje. Sčasoma je del resolucij o varnosti prometa postala tudi Vizija nič.
Keywords: promet, cestni promet, prometna varnost, preventivne dejavnosti, vizija nič, nacionalni program varnosti cestnega prometa, primerjave, Švedska, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.01.2022; Views: 935; Downloads: 95
Full text (494,45 KB) |
5. OBČINSKI PROGRAM ŠPORTA V MESTNI OBČINI KRANJMarko Prezelj, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem teoretično preučil pravne akte, ki zavezujejo in podajajo smernice lokalni skupnosti, na podlagi katerih pripravijo občinski program športa. Občinski program športa v Mestni občini Kranj tako obsega dva ključna akta (Letni program športa za leto 2016 (Katalog informacij javnega značaja MOK, 12. seja sveta MOK, št. 900-168/2015-1-(52/04) z dne 16. 12. 2015) in Pravilnik o sofinanciranju programov športa v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 22/15)), skozi katera občina uresničuje javni interes in razvoj športne dejavnosti. Mestna občina Kranj je pri pripravi aktov s svoje pristojnosti samostojna, ampak mora upoštevati zakone, v tem primeru Zakon o športu /ZSpo/ (Uradni list RS, št. 22/98,), smernice nacionalnih aktov (Nacionalni program športa 2014–2023 /ReNPŠ14-23/ (Uradni list RS, št. 26/14) in Izvedbeni načrt nacionalnega programa športa 2014–2023 (Sklep vlade RS, št. 00727-13/2014/7 z dne 26. 8. 2014)).
Društva oziroma izvajalci letnega programa športa so temeljni nosilci športne dejavnosti in so zavezani za izpeljavo športnih programov, sofinanciranih iz javnih sredstev. MOK kot lokalna skupnost bi morala poskrbeti za vse občane in v svojem proračunu zagotoviti finančna sredstva za sofinanciranje programov športa za vse starostne kategorije ter si prizadevati, da bi bil šport dostopen vsem njenim prebivalcem. MOK kot lastnica športnih objektov in površin mora zagotoviti uporabo le-teh vsem svojim občanom po dostopni ceni. Javni objekti in površine so občinska last, kar pomeni, da so namenjeni izvajanju javnega interesa in zato morajo biti dostopni vsem izvajalcem letnega programa športa pod enakimi pogoji ter jim zagotoviti ustrezno vzdrževane in varne objekte in površine.
MOK lahko razvoj športne dejavnosti izboljša predvsem z višjimi finančnimi sredstvi iz proračuna, pravili in kriteriji za sofinanciranje programov športa, ki bi vzpostavili konkurenco med izvajalci ter posledično izboljšali njihovo kvalitetno in strokovno delo. Športni objekti in površine so v MOK dobro zasnovane, ampak večina od njih je že zastarelih, zato je nujno potrebno, da se v dolgoročni plan vključi njihova izgradnja in obnova, ker je ustrezna in dobra športna infrastruktura temelj uspešnega razvoja športne dejavnosti.
Keywords: javni interes v športu, občinski program športa, Mestna občina Kranj, letni program športa, Pravilnik o sofinanciranju programov športa, društva, Nacionalni program športa 2014–2023, Zakon o športu.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1353; Downloads: 72
Full text (591,49 KB) |
6. |
7. IZBOLJŠANJE OZAVEŠČANJA O ZDRAVJU KOT VREDNOTI MED DOLENJSKIMI ROMIStanka Bojanc, 2014, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča, namen: Temeljni cilj vsake družbe na področju zdravja in zdravstvenega varstva je izboljšati zdravje prebivalstva in zmanjšati breme bolezni, zmanjševati neenakosti glede zdravja ter zagotoviti sistem, ki posamezniku v bolezni zagotavlja pravično, pravočasno in kakovostno oskrbo ter čimprejšnjo povrnitev zdravja. Na zdravje vplivajo številni med seboj prepleteni dejavniki, t. i. determinante zdravja. Krepitev in varovanje zdravja posameznika pa zahtevata celovit pogled in sodelovanje tako posameznika kakor celotne družbe. Namen raziskave je opisati, raziskati in analizirati življenjske razmere, v katerih živijo dolenjski Romi ter opozoriti na potrebne ukrepe za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za Rome na območju Dolenjske. K delu z Romi je potrebno pristopiti etnično občutljivo. Prezrta ne sme biti nizka izobrazbena raven Romov, pripravi primernih učnih pripomočkov zanje pa posvečena posebna skrb.
Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo. V okviru empiričnega dela smo s pomočjo Student t-testa ter ostalih statističnih testov obdelali podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili v štirih največjih romskih naseljih, ki se razlikujejo po urejenosti bivalnih razmer, številčnosti družin in njihovega ekonomskega statusa.
Rezultati: Več kot polovica Romov je v raziskavi potrdila, da ne živi zdravo. Njihova prehrana je raznolika, najpogosteje uživajo meso 26 % in kruh 20 %, zelenjavo 8 % in jajca 1,5 %. 63,7 % Romov je kadilcev, 10 % jih je začelo kaditi pri 10-ih letih starosti. 96 % jih je že poskusilo drogo ali alkohol. 47 % Romkinj, ki že same trdijo, da ne živijo zdravo ne obiskujejo ginekologa v času nosečnosti. Med temi Romkinjami najdemo 40 % takih, ki so rodile pred 16. letom starosti.
Iz raziskave sledi, da vsi Romi, ki imajo redno službo, živijo zdravo. Romi, ki se preživljajo s prejemki socialnih pomoči in drugimi občasnimi prejemki, pa so odgovorili, da ne živijo zdravo.
Sklep: Romska populacija sodi med socialno ogrožene skupine prebivalstva s povečanim tveganjem glede zdravja. Večina jih živi v neustreznih življenjskih razmerah, mnogokrat celo brez osnovnih življenjskih možnosti, s čimer sta povezani neustrezna higiena in slaba prehrana. Oba dejavnika neposredno zvišujeta stopnjo zdravstvene ogroženosti. Slab ekonomski položaj in neizobraženost populacije sta razloga za zdravstveno neinformiranost in nizko ozaveščenost o pomenu zdravja, kar se pogosto odraža v odsotnosti preventivnih oblik zdravstvenega varstva.
Keywords: Romi, socialne determinante zdravja, nacionalne strategije, nacionalni program ukrepov za Rome, plani ukrepov za Rome, zdravstvena preventiva, politika zdravja
Published in DKUM: 06.01.2015; Views: 2066; Downloads: 227
Full text (1,67 MB) |
8. Obvladovanje sladkorne bolezni tipa 2Nataša Škofič, 2014, bachelor thesis/paper Abstract: Sladkorna bolezen je presnovna bolezen, ki v svetu iz leta v leto vse bolj narašča. O bolezni je na voljo veliko informacij, vendar kljub temu bolezni ne moremo preprečiti ali je pozdraviti. Bolnikom pa lahko v veliki meri pomagamo pri njihovem obvladovanju bolezni in preprečevanju zapletov, če imajo za to dovolj volje in motivacije. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen tipa 2 in se seznaniti z zdravljenjem in zapleti. Predstavili bomo cilje za obvladovanje bolezni povzete iz nacionalnega programa za obvladovanje SB2. Prikazali bomo rezultate glede na izvedeno raziskavo, v katero je bilo vključenih 50 bolnikov ki obiskujejo Specialistično internistično in diabetološko ambulanto Marte Simonič, dr. med. spec. Internist, Zgornja Hajdina. Raziskava je bila izvedena s pomočjo ankete z 24 vprašanji od katere je bilo 15 vprašanj zaprtega tipa in 9 odprtega tipa. Z raziskavo smo ugotovili, da anketirani bolniki dobijo dovolj informacij o sladkorni bolezni z vidika medicinskega osebja in od medijev. Anketirani bolniki tudi poznajo vrednosti krvnega sladkorja in zaplete sladkorne bolezni. Anketirani bolniki še nimajo zapletov sladkorne bolezni, saj so večinoma motivirani za upoštevanje nasvetov za obvladovanje bolezni in so mnenja, da je njihova bolezen dobro obvladovana. Sladkorna bolezen tipa 2 je kronična bolezen, ki zahteva trajno zdravljenje, zato bi si moral vsak bolnik položiti na srce zavest, da je za svojo bolezen v prvi vrsti odgovoren sam, in se zavedati, da mu zdravnik in medicinska sestra pri njegovi bolezni lahko svetujeta in nudita zdravstveno oskrbo.
Keywords: sladkorna bolezen tipa 2, obvladovanje, diabetološka ambulanta, zapleti, nacionalni program
Published in DKUM: 27.10.2014; Views: 3152; Downloads: 494
Full text (1,47 MB) |
9. Varnost cestnega prometa- sistemski pristopKarmen Vesenjak, 2012, diploma project paper Abstract: Projektna naloga obravnava vpliv dejavnikov na varnost cestnega prometa, ki se odraža s številom prometnih nesreč s smrtnim izidom. Eden izmed dejavnikov izveden s strani države so strategije in ukrepi, zapisani v Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa. Namen naloge je ugotoviti vpliv dveh Nacionalnih programov varnosti cestnega prometa na zmanjšanje števila prometnih nesreč s smrtnim izidom v Sloveniji, za obdobje od leta 2001 do 2011. Predstavili smo tudi cilje in ukrepe na področju varnosti v cestnem prometu v Sloveniji, za obdobje od leta 2011 do 2021, ki ga določa Nacionalni program varnosti cestnega prometa.
Keywords: prometna varnost, prometne nesreče s smrtnim izidom, Nacionalni program varnosti cestnega prometa, ukrepi
Published in DKUM: 26.09.2012; Views: 3125; Downloads: 315
Full text (1,13 MB) |
10. Uspešnost skupnostne psihiatrične obravnave oddelka za psihiatrijoMarija Zidarič, 2012, master's thesis Abstract: Na oddelku za psihiatrijo smo začeli izvajati ambulantno skupnostno psihiatrično obravnavo (v nadaljevanje ASPO.) Psihiatrična rehabilitacija v skupnosti zajema: načrtovanje ciljev za izboljšanje pacientovega funkcioniranja, učenje veščin na domu, vključevanje pacientov v programe nevladnih in drugih organizacij in postopno zmanjševanje stopnje podpore.
Namen raziskave je bil, ugotoviti ali je dejavnost, ki jo opravljamo v domačem okolju v okviru ASPO, dosegla svoj namen, to je zmanjšanje števila institucionalnih obravnav.
Evropska unija namenja duševnemu zdravju vse več pozornosti, sprejela je vrsto strateških dokumentov in tako je slovenski zakonodajalec leta 2008 sprejel Zakon o duševnem zdravju v okviru javne službe. S podpisoma deklaracije o duševnem zdravju in akcijskega načrta za duševno zdravje v Evropi na ministrski konferenci v Helsinkih, januarja 2005, se je tudi Slovenija zavezala k implementaciji obravnave psihiatričnih pacientov v skupnosti. Gre za premik iz tradicionalne bolnišnične obravnave k obravnavi v domačem okolju, ki je posledica razvoja sodobnih pristopov k zdravljenju duševne motnje, boljše uspešnosti zdravljenja le-te ter splošne družbene osveščenosti glede duševne bolezni.
Metodologija raziskovanja
V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo in komparativno raziskovalno metodo. Podatki o delovanju programa ASPO ter o številu vključenih pacientov so dobljeni iz podatkovne baze bolnišničnega sistema MEDIS. V raziskavi je sodelovalo 18 pacientov, ki so eno leto vključeni v ASPO, ter so se že pred tem zdravili na oddelku za psihiatrijo.
Rezultati
V raziskavi smo ugotovili, da se je z vključitvijo v ASPO število hospitalizacij zmanjšalo za 57,14 %. Obiski v psihiatrični urgentni ambulanti so se zmanjšali za 68,18 %. Ležalna doba se je skrajšala za 78,15 %.
Sklep
Z raziskavo smo primerjali število hospitalizacij, dolžino hospitalizacij in število obiskov v urgentni psihiatrični ambulanti pred in po vključitvi v program ASPO. Število in dolžina hospitalizacij se je skrajšala, prav tako se je zmanjšal obisk v urgentni psihiatrični ambulanti.
Po vseh kazalcih smo ugotovili, da je obravnava pacientov, ki so vključeni program ASPO, uspešna in kakovostna.
Keywords: ambulanta za skupnostno psihiatrično obravnavo (ASPO), duševne motnje, hospitalizacija, Nacionalni program dušenega zdravja, zdravstvena nega.
Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 3542; Downloads: 490
Full text (562,60 KB) |
