1. Kadri kritične infrastrukture ob terorističnih dejavnostihInja Perić, 2021, undergraduate thesis Abstract: Kritična infrastruktura je infrastruktura, ki zaradi izpostavljenosti nevarnostim, grožnjam in tveganjem zahteva in potrebuje višje in konkretnejše stopnje varnosti, kot jih ima ostala infrastruktura. Vsebuje kritične točke, ki v primeru neustreznega delovanja, motenj, zaustavitev ali uničenja neposredno vplivajo na družbo in državo. Kadri, ki delujejo na področju kritične infrastrukture in njenih sektorjev, so upravljavci, ki morajo biti pravne osebe z dodeljenimi odgovornostmi in pristojnostmi. V večini primerov so to ministrstva, agencije in druge družbe. Kader, ki deluje na tem področju, mora biti deležen ustrezne usposobljenosti za delovanje na področju vodenja, upravljanja in sprejemanja odločitev glede delovanja in varnosti kritične infrastrukture. Sprejemanje odločitev glede varnosti je ključnega pomena za ustrezno delovanje kritičnih infrastruktur v vseh državah, razlog za to pa so številne grožnje, med katere spada v glavnem tudi terorizem. Kritična infrastruktura in njeno delovanje sta ključnega pomena za delovanje države, posledično njena varnost in zaščita posegata na področje nacionalne in mednarodni varnosti. Agencije, organizacije ter vojaška in policijska dejavnost vsake države s pomočjo povezovanja držav v zveze krepi kader kritične infrastrukture in varnost ter zaščito te. Terorizem je dejavnost, ki se v različnih oblikah ter vrstah izraža in pojavlja kot napad na različna področja kritične infrastrukture in njenih sektorjev. Je ena izmed večjih problematik, ki je globalna, boj proti terorizmu pa je izjemno zahteven. Cilj terorizma je povzročanje strahu in izkazovanje moči z doseganjem cilja, ki se kaže v obliki škodoželjnih napadov, ki povzročajo škodo, krize ter zahtevajo in terjajo številne žrtve. Cilj kadra, ki deluje na področju kritične infrastrukture, je sprejemanje ukrepov in odločitev, s katerimi bi se odpravila grožnja terorizma.
Keywords: kritična infrastruktura, teroristična dejavnost, nacionalna varnost, mednarodna varnost
Published: 23.09.2021; Views: 32; Downloads: 4
 Full text (929,44 KB) |
2. Demokratični nadzor varnostno-obveščevalnih služb v KanadiAljaž Osrajnik, 2021, master's thesis Abstract: Pojem demokratičnega nadzora v najširšem pomenu besede zajema različne pojavne oblike nadzora, ki se razlikujejo glede na način izvedbe, vsebino nadzora, čas, v katerem se izvaja, in ne nazadnje izvajalca nadzora. Z izvajanjem nadzora nadzorni organi ugotavljajo spoštovanje sistemske ureditve izvajane dejavnosti in drugih kontrolnih elementov. Najpogostejše dileme, s katerimi se pristojni nadzornih organov srečujejo v praksi, se navezujejo na vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonitosti in legitimnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti, vprašanja o ustreznosti zakonskih podlag, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje ostalih z ustavo varovanih pravic posameznikov. Tehnološki napredek je mnoge države izpostavil novim sodobnim grožnjam v kibernetskem prostoru. Zaradi naraščajoče uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev so se bile moderne demokracije primorane soočiti z novimi izzivi, povezanimi z obvladovanjem asimetričnih groženj in na drugi strani z varovanjem vrednot demokratične družbe. Kanada ni bila izjema. Deležniki nacionalnovarnostnega sistema v Kanadi so se vse od leta 1984 pa do danes neprestano razvijali in rastli, medtem ko je sistem nadzora ostal na nivoju osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse do leta 2019 so bili predmet stalnega nadzora zgolj Kanadska varnostno-obveščevalna služba (Canadian Security Intelligence Service, CSIS), Agencija za varnost elektronskih komunikacij (Communication Security Establishment, CSE) in Kraljeva kanadska konjeniška policija (Royal Canadian Mounted Police, RCMP). Da bi se učinkovito zoperstavila modernim grožnjam ter težnjam k izboljšanju sistema nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb in ostalih deležnikov nacionalnovarnostnega sistema, je Kanada v letu 2019 sprejela zakonodajno reformo (Bill C-59), ki predstavlja novo pravno, institucionalno in metodološko podlago za delovanje deležnikov nacionalnovarnostnega sistema in izvajanje demokratičnega nadzora obveščevalno-varnostnih služb. S sprejetjem zakonodajnih sprememb je Kanada sledila demokratičnim normam mednarodne obveščevalne skupnosti in zavezništvu petih držav (Five Eyes Intelligence Community): Avstraliji, Novi Zelandiji, Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike; te so obsežnejše sistemske rešitve in dobre prakse na področju nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb v svoj sistem vpeljale že pred časom.
Keywords: magistrska dela, Kanada, demokratični nadzor, nadzorni organi, človekove pravice, varnostno-obveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Published: 08.06.2021; Views: 142; Downloads: 17
Full text (4,81 MB) |
3. Nevladne organizacije, njihova pravna ureditev ter njihov pomen za nacionalno varnostAnita Jerina, 2020, undergraduate thesis Abstract: Varnost je pomembna tako na nivoju posameznika, kot tudi na nivoju naroda oziroma širše, globalno. Nacionalno varnost v Republiki Sloveniji opredeljuje Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Slovenija se srečuje s tremi vrstami varnostnih tveganj, in sicer z globalnimi, nadnacionalni in nacionalni viri ogrožanja nacionalne varnosti. V prvi vrsti za varnostni sistem skrbijo državni organi kot sta policija in vojska. Pri zmanjševanju tveganj, predvsem na področju socialne varnosti, pa imajo pomembno vlogo tudi nevladne organizacije. Nevladne organizacije so pravno organizirane kot društva, zavodi in ustanove. V diplomskem delu je podrobneje predstavljeno delovanje nevladnih organizacij na področju socialnega varstva, natančneje pa Društvo za nenasilno komunikacijo, ki je nevladna, humanitarna organizacija s statusom društva v javnem interesu.
Keywords: diplomske naloge, varnost, nacionalna varnost, nevladne organizacije, socialno varstvo
Published: 19.01.2021; Views: 194; Downloads: 34
Full text (1,10 MB) |
4. Sendajski okvir in njegova nacionalna aplikacijaNeža Kozjek, 2020, undergraduate thesis Abstract: Skozi diplomsko nalogo smo proučevali problematiko poznavanja ter uvajanja Sendajskega okvira v nacionalne strateške dokumente. Sendajski okvir je prostovoljna listina, ki je bila sprejeta na tretji svetovni konferenci na Japonskem. Okvir je sestavljen za obdobje 2015 do 2030. Glavni namen tega strateškega dokumenta je zmanjšanje tveganj nesreč. V teoretičnem delu smo najprej predstavili Hjoški okvirni akcijski načrt, ki je predhodnik Sendajskega okvira. Nato smo podrobneje predstavili Sendajski okvir ter njegovo implementacijo v Republiki Sloveniji. Sendajski okvir v svoji vsebini opisuje pomen upravljanja in obvladovanja s tveganji, zato smo se v nadaljevanju osredotočili na tveganja. Po tem je sledil opis zakonodaje v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji. Teoretični del vsebuje tudi nacionalni sistem in nacionalno varnost Republike Slovenije. V nadaljevanju smo predstavili in analizirali rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika.
Empirični del diplomske naloge je bil sestavljen z namenom poznavanja Sendajskega okvira med posamezniki. Poleg tega je bil namen anketnega vprašalnika posameznikom predstaviti pomembnost uvajanja Sendajskega okvira v nacionalne strateške dokumente. Rezultati so pokazali, da večina anketirancev še nikoli ni slišala za Sendajski okvir. Večina se jih strinja, da je tveganja potrebno obvladovati in z njimi upravljati. Sendajski okvir opisuje tudi implementacijo tako na nacionalni kot tudi regionalni in lokalni ravni. Anketiranci se strinjajo, da bi država morala spodbujati obvezne aktivnosti, ki bi zmanjšale tveganja nesreč in s tem sledila ciljem Sendajskega okvira.
Keywords: Sendajski okvir, tveganje, upravljanje in obvladovanje, naravna ali druga nesreča, nacionalna varnost.
Published: 03.11.2020; Views: 178; Downloads: 19
Full text (1,53 MB) |
5. Okolje kot dejavnik (ne)stabilnostiMaj Fritz, 2011, review article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti dejstvo, da spremembe okolja vplivajo na varnostno okolje v državah in v regijah po svetu. Tradicionalni indikatorji, s katerimi ocenjujemo varnostno okolje v neki državi ali regiji, so znani. Navadno so vezani na ekonomsko, politično in socialno okolje države ali regije, na delovanje državne uprave, sodstva, na stopnjo korupcije in kriminala. Okoljske spremembe in naravni viri (navadno njihova omejenost) imajo vpliv na varnostno situacijo v posameznih državah in regijah. Zato bi moralo stanje okolja v državah in regijah postati tudi eden od ključnih indikatorjev, na podlagi katerega se ocenjuje varnostno okolje posamezne države ali regije v svetu.
Metode:
Za namen prispevka so bile uporabljene ključne kvalitativne metode, deskriptivna metoda, analiza vsebin, primarnih in sekundarnih virov.
Ugotovitve:
Ugotavljamo, da se države, mednarodne organizacije, predvsem pa nevladne organizacije že vsaj 30 let zavedajo globalnih klimatskih sprememb in s tem sprememb okolja in okoljske varnosti. Države po svetu okoljske grožnje uvrščajo med grožnje nacionalni varnosti in v ta namen pripravljajo različne strategije delovanja v boju proti okoljskim spremembam. Tradicionalni indikatorji stopnje varnostne ogroženosti so znani in definirani. Na njihovi podlagi izdelujejo svoje ocene mednarodne organizacije, obveščevalne službe, instituti, nevladne organizacije in različne znanstvene ustanove. Indikatorje, s katerimi bi merili vpliv okolja na potencialni konflikt, pa bo potrebno še identificirati in jih določiti.
Omejitve raziskave:
Raziskava je omejena na javno dostopne vire.
Praktična uporabnost:
Vsebina informira širok krog zainteresirane javnosti o okoljskih spremembah kot možnem vzroku napetosti in konfliktov v državah in regijah ter o pomembnosti, da se okoljski indikatorji upoštevajo pri ocenjevanju varnostnega okolja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek utemeljuje, da je ena od možnih posledic globalnih okoljskih sprememb tudi konflikt večjih ali manjših razsežnosti. To ima posreden vpliv tudi na nacionalno varnost držav, ki na območje pošljejo vojaške enote v operacijo kriznega odzivanja in za stabilizacijo razmer, zato bi moralo okolje postati eden od opozorilnih indikatorjev glede varnostnega okolja v neki državi ali regiji.
Keywords: okolje, okoljska varnost, nacionalna varnost, konflikti
Published: 12.05.2020; Views: 208; Downloads: 17
 Link to file
This document has many files! More...
|
6. Islam in varnostEdin Imamović, 2017, undergraduate thesis Abstract: S pričujočim diplomskim delom se nismo hoteli dotakniti islama kot svetovne vere, temveč smo raziskavo usmerili na področje Republike Slovenije. Predstavili smo islam na Slovenskem in njegov razvoj ter stališče medijev do njega. Namen diplomskega dela je objektivni prikaz vere islam in odnosa do islama v Republiki Sloveniji ter raziskati, koliko smo seznanjeni z njim. V diplomskem delu so predstavljeni tudi običaji in opravljanje muslimanskih obveznosti, vendar ne v smislu predstavitve vere, ampak njenih prvin in tega, da nikakor ne spodbuja k terorizmu in z njim povezanim kaznivim dejanjem.
V omenjenem diplomskem delu smo uporabili klasični raziskovalni teoretični pristop z vključitvijo anket in intervjujev. Rezultate smo ponazorili s tabelami. V zadnjem delu diplomskega dela smo ovrgli ali potrdili hipoteze. S pomočjo strokovne literature smo ugotovili, da slovenski mediji sledijo stereotipu tujih medijev. Anketne vprašalnike je izpolnilo 16 članov muslimanske skupnosti. Muslimani se v Republiki Sloveniji počutijo varne in so zadovoljni s svojim statusom. Opravili smo tudi kratek intervju z Nevzetom Porićem, tajnikom islamske skupnosti v Sloveniji.
Keywords: islam, islamska skupnost, integracija, Koran, mediji, varnost, nacionalna varnost, terorizem, diplomske naloge
Published: 28.06.2017; Views: 980; Downloads: 108
Full text (607,15 KB) |
7. Varnostne razsežnosti migrantske krize v NemčijiMaja Marković, 2017, undergraduate thesis Abstract: V prvi polovici leta 2015 se je začela migrantska kriza v Evropi, ki se nadaljuje še danes. Migranti v Evropo prihajajo tako legalno kot ilegalno predvsem iz držav Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, kjer vladajo izredne razmere zaradi vojne, nasilja in revščine. Država, na katero cilja večina migrantov, je Zvezna republika Nemčija (ZRN). Slednja ima zelo pestro migracijsko zgodovino, zato ni nič nenavadnega, da je ob tej krizi migrantom odprla svoja vrata. Med glavnimi razlogi za sprejetje te odločitve je sedanji nemški demografski režim, ki za dobro gospodarsko prihodnost potrebuje mlado delovno silo. Sledijo mu nemška ustava, evropsko in mednarodno pravo. Slednje jim narekuje določene dolžnosti, ki jih je kot država podpisnica dolžna v takšnih primerih, kot je sedanja migrantska kriza, izvesti. Da bi zagotovili nadzor in notranjo varnost pri tako množičnem pritoku ljudi v državo, ima ZRN oblikovane zakone, integracijske načrte, azilne postopke in procese, skozi katere morajo migranti in begunci. Pri tem sodeluje več državnih in nedržavnih organov in organizacij. Med glavne grožnje varnosti zaradi problema migracij sodijo vse oblike političnega ekstremizma, islamizacija, terorizem ter porast splošnega in organiziranega kriminala. To se je tudi pokazalo v porastu tovrstne kriminalitete v zadnjem obdobju. Poseben problem pri tem predstavljajo tudi medkulturne razlike.
Keywords: migracije, migranti, migrantska kriza, politika odprtih vrat, varnostna politika, nacionalna varnost, Nemčija, diplomske naloge
Published: 30.05.2017; Views: 1346; Downloads: 139
Full text (452,02 KB) |
8. Obveščevalno-varnostna dejavnost v procesu prodaje državnih podjetijJernej Gosenar, 2017, master's thesis Abstract: V Republiki Sloveniji ima Slovenska obveščevalno-varnostna agencija kot ena izmed treh obveščevalno-varnostnih služb med drugim tudi nalogo, da zagotavlja informacije, povezane z gospodarskimi interesi države, in dejavnosti, ki bi lahko ogrozile njeno nacionalno varnost.
Slovenski državni holding, d. d., kot upravljavec lastnih kapitalskih naložb in naložb Republike Slovenije upravlja in sodeluje pri prodaji državnih podjetij. Ocenjujemo, da je prodaja državnih podjetij slabo obveščevalno-varnostno podprta, saj prihaja do neupravičenega dostopanja do zaupnih podatkov teh podjetij, s tem pa tudi zmanjšanja njihove vrednosti, kar slabi gospodarsko stanje in posledično ogroža nacionalno varnost. Prav tako se pred prodajo državnih podjetij ne ugotavlja dejanskih namer kupcev, ki se po izvedenih prodajah večkrat izkažejo kot škodljive za državno premoženje.
Tudi v Republiki Sloveniji se je zgodilo, da je oseba iz kriminalnih vrst brez večjih težav dostopala do zaupnih podatkov državnega podjetja Elan, ki je bilo v fazi prodaje. Po proučevanju Slovenskega državnega holdinga, d. d., ki je nosilec upravljanja kapitalskih naložb države, smo, da bi se v prihodnosti izognili takšnim dogodkom, kot predlog v njegovo organizacijsko strukturo umestili obveščevalno-varnostni oddelek.
Keywords: obveščevalno-varnostna dejavnost, nacionalna varnost, gospodarstvo, državna podjetja, magistrska dela
Published: 18.04.2017; Views: 1245; Downloads: 160
Full text (616,35 KB) |
9. URESNIČEVANJE ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V SLOVENSKI OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNI AGENCIJIMateja Dražnik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja se uresničuje ustavna pravica državljanov do vpogleda delovanja državnih organov in nadzor nad njihovim delovanjem. Tudi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je kot samostojna vladna služba zavezana spoštovati določila ZDIJZ in prosilcem omogočiti vpogled v informacije javnega značaja. Sama narava obveščevalnega dela temelji na načelu tajnosti delovanja in na tajnosti dokumentov kar omejuje dostop do informacij. Javnost, ki postaja zaradi tehnološkega razvoja, kamor spada tudi razvoj svetovnega spleta vse bolj informirana, se sklicuje na interes javnosti razkritja informacij, ki je močnejši od stopnje tajnosti, s katero želijo obveščevalne službe prikriti določene nepravilnosti in tako zlorabijo tajnost za druge interese. Javni interes postaja v razvoju demokracije pomemben pojem in predstavlja tudi izjemo, ki dovoljuje dostop do informacij javnega značaja.
Keywords: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, informacija javnega značaja, prost dostop do informacij, javni interes, Informacijski pooblaščenec, tajnost, nacionalna varnost, nadzor, transparenstnost.
Published: 18.11.2016; Views: 725; Downloads: 85
Full text (1,33 MB) |
10. Primerjava usposabljanj oseb, zadolženih za osebno varovanje v javnem in zasebnem sektorjuBoštjan Grm, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo proučevali usposabljanje oseb zadolženih za osebno varovanje v javnem in zasebnem sektorju. Predstavili pa smo tudi usposabljanje Close Protection Unit (CPU) mednarodne mirovne civilne misije Združenih narodov (UN) UNMIK na Kosovu in ga primerjali z usposabljanjem policist specialist – varnostnik Centra za varovanje in zaščito (PSV CVZ). Ugotovili smo, da morajo osebe zadolžene za osebno varovanje imeti številne sposobnosti in znanja, ki jim omogočajo svoje delo opravljati strokovno. Ugotovili smo, da se usposabljanja v zasebnem in javnem sektorju med seboj razlikujejo. Razlike so opazne predvsem v obsegu učnih vsebin ter seveda v obsegu učnih ur. V zasebnem sektorju usposabljanje za varnostnika telesnega stražarja traja 130 ur, v javnem sektorju pa usposabljanje za PSV CVZ traja 528 ur. V obeh sektorjih so natančno določeni pogoji kdo lahko pristopi k usposabljanju za osebo zadolženo za osebno varovanje. Ti pogoji so vezani predvsem na doseženo stopnjo izobrazbe, delovno dobo, zahtevan je izpit B kategorije, dovoljenje za posest in nošenje orožja itd. Ob primerjanju usposabljanja služb UNMIK CPU in CVZ pa smo ugotovili, da je CPU UNMIK bilo za sprejem v učno enoto potrebno opraviti zelo zahteven test iz streljanja, prav tako pa je razlika tudi v usposabljanju za rokovanje z orožjem. V UNMIK CPU se je potrebno kvalificirati za rokovanje in streljanje s kratkocevnim orožjem, pa tudi z brzostrelko ter jurišno puško, kar pri usposabljanju za PSV CVZ ni potrebno. Razlika je opazna tudi pri usposabljanju v prvi pomoči in tehnikah samoobrambe. CVZ obravnava temo prve pomoči dokaj široko, med tem ko se v CPU UNMIK več ali manj koncentrira na "strelne rane", "poškodbe telesa ob eksploziji" oziroma krvavitve nasploh ter srčne zastoje. Področje samoobrambe pa je v okviru usposabljanja v CPU UNMIK vezano predvsem na pridobitev določenih specifičnih znanj.
Keywords: varnost, nacionalna varnost, zasebna varnost, zagotavljanje varnosti, varovanje, javni sektor, zasebni sektor, policija, varnostniki, telesni stražarji, vojska, usposabljanje, primerjave, diplomske naloge
Published: 25.10.2016; Views: 2490; Downloads: 119
Full text (1,12 MB) |
