1. Metodologija vrednotenja nepremičnin za primer gostinskega lokala v MariboruŽan Kovačič, 2024, master's thesis Abstract: Ocenjevanje vrednosti nepremičnin je izkazovanje mnenja o vrednosti nepremičnine na podlagi pravilne uporabe načinov, metod in postopkov, ki so potrebni za strokovno in objektivno ocenitev nepremičnine. Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti natančno določajo tri glavne načine ocenjevanja vrednosti nepremičnin. To so način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način in nabavnovrednostni način. Vsak način sestavlja ena ali več metod, ki jih lahko ocenjevalec nepremičnin uporabi za oceno vrednosti. Z oceno vrednosti, ki jo izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, se potencialne stranke srečajo ob različnih priložnostih. Najpogosteje po oceni vrednosti nepremičnine povprašujejo ob nakupu ali prodaji nepremičnine, za računovodsko poročanje, pri likvidaciji ali prisilni poravnavi podjetja, v postopku dedovanja ali pa za namen odmere različnih davkov. Ocenjevalec, pooblaščen za vrednotenje nepremičnin, je fizična oseba, ki je za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin pridobila dovoljenje Slovenskega inštituta za revizijo.
V sklopu magistrske naloge je na primeru gostinskega lokala v Mariboru predstavljen postopek ocene vrednosti nepremičnine po metodi primerljivih poslov, metodi diskontiranega denarnega toka, metodi neposredne kapitalizacije in metodi množiteljev. Pri ocenjevanju smo upoštevali MSOV in slovenske standarde ocenjevanja vrednosti. Ob upoštevanju trenutnih razmer trga poslovnih nepremičnin in analize poslovanja nepremičnine smo izračunali ocenjeno vrednost gostinskega lokala. Keywords: gostinski lokal, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda primerljivih prodaj, metoda neposredne kapitalizacije Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 17 Full text (2,52 MB) |
2. Posebnosti ocenjevanja gradbenih podjetijMonika Jesih, 2021, master's thesis Abstract: Posebnosti ocenjevanja gradbene dejavnosti je neraziskano in specifično področje, saj potrebuje ocenjevalec dovolj znanja s področja gradbeništva. Posebej mora biti osredotočen na posebnosti, ki so sicer pogosto napisane, vendar kaj več od tega ni znano. Pri ocenjevanju mora biti ocenjevalec tudi pozoren, kakšno podjetje kot organizacijsko strukturo ocenjuje. Kadar gre za podjetje, ki kotira na borzi imamo znano ceno delnice in na podlagi le-te izračunano vrednost podjetja. Vrednost podjetja pa je malo drugače za podjetja, ki ne kotirajo na borzah in so v zasebni lasti. Vemo, da za nekoga, ki je podjetje ustvarjal nekaj več deset let oziroma je le to že predano preko generacij in lahko govorimo o tradiciji, ki pa ima tudi svojo ceno, katera se ne more izraziti v vrednosti. Pri ocenjevanju vrednosti podjetij poznamo različne načine s kateri pridemo do vrednosti podjetja, vendar pa na ta izračun vplivajo določeni dejavniki, kot so: BDP, konkurenca, razvitost trga, denarni tokovi. Na podlagi teorije, ki bo opisana v prvem delu nato v praktičnem delu izračunano vrednost podjetja na po dveh različnih načinih. Keywords: vrednotenje podjetja, ocenjevanje vrednosti podjetja, posebnosti ocenjevanja, gradbeništvo, gradbeništvo v Sloveniji, posebnosti gradbeništva, metode ocenjevanje, na donosu zasnovan način, nabavno vrednostni način Published in DKUM: 18.06.2021; Views: 1102; Downloads: 102 Full text (2,55 MB) |
3. OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNE ZNAMKEMarko Tomanič, 2016, master's thesis Abstract: Poslovne banke se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo s tematiko ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Posamezna podjetja, ki imajo v lasti blagovno znamko, so zaradi potreb po pridobivanju dolžniškega kapitala pripravljena v zavarovanje (v zameno pridobitve bančnega kredita) ponuditi tudi lastno blagovno znamko. Ob tako zasnovanem poslu je pomembno opredeliti predvsem tržno vrednost blagovne znamke, ki je predmet zastave, in to predvsem, kadar vrednost blagovne znamke primerjamo s tržno vrednostjo lastniškega kapitala podjetja, ki je lastnik blagovne znamke. Zraven ocene vrednosti blagovne znamke je pogosto potrebno pristopiti k ugotovitvi ocenjene tržne vrednosti lastniškega kapitala podjetja. Še posebej v primerih, kadar gre za podjetja, ki niso uvrščena v reprezentativno borzno kotacijo. Pomembno je opredeliti predvsem korelacijo med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo podjetja, saj je vrednost podjetja med drugim povezana tudi z vrednostjo njegove blagovne znamke. V raziskovalnem delu smo pristopili k oceni tržne vrednosti podjetja, nato pa še k oceni tržne vrednosti njegove blagovne znamke. Ob tem smo pri obeh ocenah vrednosti uporabili na donosu zasnovan način, vendar znotraj slednjega različne metode ocenjevanja vrednosti. Opozorili smo na diferenciacije med metodami ocenjevanja vrednosti podjetij in metodami ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja smo uporabili metodo diskontiranega denarnega toka, pri ocenjevanju vrednosti blagovne znamke pa metodo presežnega donosa in metodo oprostitve licenčnine.
Na podlagi raziskovalne naloge smo ugotovili, da je lahko implicitno razmerje med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo lastniškega kapitala podjetja relativno visoko. Delež prispevka blagovne znamke k tržni kapitalizaciji podjetja lahko presega 50 % oz. povedano drugače, blagovna znamka lahko kreira več kot 50 % tržne kapitalizacije podjetja. Glede na naše ugotovitve je lahko blagovna znamka ključnega pomena pri (so)ustvarjanju tržne kapitalizacije podjetja.
Tako pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk kot pri ocenjevanju vrednosti podjetij se lahko uporabljajo vsi teoretični pristopi ocenjevanja vrednosti. Vendar smo v raziskovalnem delu prišli do dognanja, da je pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk najprimernejši pristop na donosu zasnovan način. To potrjujejo številni ugledni profesorji in avtorji teoretičnih konceptov, kot tudi sama stroka ocenjevanja. Način tržnih primerjav je v praksi težko aplicirati. Pogosto gre za transakcije, ki obsegajo celoto določenega poslovnega premoženja, kar pa presega predmet v obliki blagovne znamke. V kolikor gre eksplicitno za transakcijo blagovne znamke, pa najpogosteje informacije o realiziranih transakcijah niso javno razpoložljive. Tudi nabavnovrednostni (stroškovni) način se v praksi smatra za manj uporabnega. Slednji se navezuje predvsem na zgodovinske podatke, element prihodnosti pa popolnoma izključuje. Prav tako je težko opredeliti vse poslovne stroške, ki so ključnega pomena pri ponovni ustvaritvi blagovne znamke. V raziskovalni nalogi smo prišli do ugotovitve, da sta nabavnovrednostni (stroškovni) način in način tržnih primerjav metodološka koncepta, ki ju je v praksi ocenjevanja težko konkretno aplicirati.
Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja. Keywords: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja. Published in DKUM: 14.09.2016; Views: 3027; Downloads: 387 Full text (2,32 MB) |
4. PRIMERJALNO VREDNOTENJE STANOVANJSKIH NEPREMIČNIN NA OSNOVI MEDNARODNIH STANDARDOV OCENJEVANJA VREDNOSTIDean Medved, 2016, master's thesis Abstract: Vrednost nepremičnin oz. nepremičninskih pravic je predmet tega magistrskega dela. Vrednost nepremičnine je samo abstrakten pojem, dokler ne določimo namena katero vrednost iščemo. Največ govorimo o tržni vrednosti, ki jo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV 2013) opredeljujejo kot ocenjeni znesek, za katerega naj bi voljan kupec in voljan prodajalec zamenjala sredstvo ali obveznost na datum ocenjevanja vrednosti v poslu med nepovezanima in neodvisnima strankama po ustreznem trženju, pri čemer sta stranki delovali seznanjeno, preudarno in brez prisile.
Tržno vrednost nepremičnin iščejo in ugotavljajo izvedenci, ki se pri izračunavanju uporabljajo mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti, ki določajo parametre in smernice izračunavanja. V tej nalogi bomo prvem delu naloge predstavili teoretična izhodišča ocenjevanja vrednosti nepremičnin na osnovi MSOV, ter tudi izhodišča množičnega ocenjevanja vrednosti nepremičnin v Sloveniji, na osnovi katerega je bila vsem nepremičninam v Sloveniji določena posplošena vrednost nepremičnin.
Čeprav je bilo množično vrednotenje izvedeno predvsem zaradi obdavčitve nepremičnin, so se vrednosti začele uporabljati tudi na drugih področjih in bankah, ki upoštevajo vrednosti pri podeljevanju hipotekarnih kreditov, pod predpostavko, da odražajo tržno vrednost nepremičnin.
V drugem delu naloge bomo preverili postavljene hipoteze in izvedli naredili 2 izračuna tržne vrednosti po standardih MSOV, ter vrednosti primerjali z vrednostmi iz množičnega vrednotenja. Poiskali bomo odstopanja in ugotovili razloge za razlike v vrednostih, ki bodo pokazali, da množično vrednotenje ne more nadomestiti posamičnega ocenjevanja nepremičnin in rezultatov le tega. Keywords: nepremičnine, nepremičninske pravice, vrednost, ocenjevanje tržne vrednosti, množično vrednotenje, posplošena tržna vrednost, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, nabavnovrednostni način. Published in DKUM: 02.08.2016; Views: 2121; Downloads: 133 Full text (1019,29 KB) |