1. Načrt integritete kot odraz integritete organizacij v SlovenijiJasna Fedran, Matevž Bren, Brane Ažman, Bojan Dobovšek, 2024, original scientific article Abstract: Namen prispevka: Slovenija je v okviru protikorupcijskega zakona leta 2010 sprejela določbo, s katero javnim organizacijam oziroma institucijam javnega sektorja (v nadaljevanju: zavezanci) nalaga dolžnost sprejetja oziroma obveznost izdelave lastnih načrtov integritete (implementacija načrtov integritete v Sloveniji). Sprva je zakon določal, da morajo zavezanci načrt integritete sprejeti do 5. 6. 2011, a je bil rok na podlagi uveljavitve novele zakona podaljšan, in sicer do 5. 6. 2012. Kljub navedenemu nekateri zavezanci načrta integritete niso sprejeli pravočasno. Da bi ugotovili vzroke za nepravočasen sprejem, smo preliminarno izvedli kvalitativno raziskavo, na podlagi te pa glavno kvantitativno raziskavo. Metode: Opravljeno je bilo sistematično slučajno vzorčenje. Populacijo so sestavljali vsi zavezanci, zbiranje podatkov pa smo izvedli s spletno anketo na verjetnostnem vzorcu 658 zavezancev, delež odgovorov je bil 50,3-odstoten. Seznam zavezancev smo pridobili od Komisije za preprečevanje korupcije. Na tako zbranih podatkih smo testirali veljavnost merskega instrumenta s faktorsko in regresijsko analizo, s t-testom pa preverili hipotezi in odgovorili na raziskovalni vprašanji. Idejo za oblikovanje merskega instrumenta Integriteta organizacije smo pridobili iz obstoječe literature, merski instrument za Načrt integritete pa smo v celoti sestavili sami. Podatki so bili analizirani s programskim orodjem za statistično obdelavo podatkov IBM SPSS, verzija 23, in s programskim orodjem za modeliranje strukturnih enačb IBM SPSS AMOS, verzija 21. Ugotovitve: V kvalitativni raziskavi v letu 2013 smo ugotovili, da so zavezanci k implementaciji načrta integritete pristopali različno, z večjo ali manjšo podporo vodstva, kot tudi, da vsi zavezanci načrta integritete niso sprejeli oziroma izdelali v okviru zakonsko določenega roka, zato smo v sklopu kvantitativnega proučevanja v letu 2018 raziskavo v določenem obsegu ponovili. Ugotovili smo, da integriteta organizacije ni bila povezana z razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete in da so od demografskih podatkov z razlogi povezane starost, delovna doba in raven organizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prikaže pomembnost integritete organizacij oziroma integritete institucij javnega sektorja, pri čemer ima z vidika zastavljenih raziskovalnih vprašanj in postavljenih hipotez načrt integritete ravno tako pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj smo v sklopu znanstvenega raziskovanja prvi prišli do rezultatov in ugotovitev o vplivu integritete organizacije in ravni organizacije na pravočasnost sprejetja načrtov integritete oziroma njegove implementacije v Sloveniji.
Keywords: integriteta, integriteta organizacije, načrt integritete, javni sektor, Slovenija
Published in DKUM: 22.10.2024; Views: 0; Downloads: 13
 Full text (404,82 KB)
This document has many files! More... |
2. Povezanost integritete organizacije z načrtom integriteteJasna Fedran, Matevž Bren, Brane Ažman, Bojan Dobovšek, 2021, original scientific article Abstract: Namen prispevka: Republika Slovenija je leta 2004 vstopila v Evropsko unijo, s čimer se je zavezala, da bo kot članica unije v nadaljevanju uresničevala predpise in priporočila unije, med drugim, tudi s področja preprečevanja in omejevanja korupcije. Z namenom vzpostavitve primerno visoke ravni protikorupcijske kulture na osebni in splošni družbeni ravni je ustanovila protikorupcijski organ, danes imenovan Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, ki v luči realizacije določenih ciljev oziroma ukrepov za dosego navedenega, na podlagi ustave in zakona, preprečuje in omejuje korupcijo, krepi pravno državo ter integriteto in transparentnost delovanja družbe. Eden izmed mehanizmov oziroma ukrepov v sklopu realizacije protikorupcijskih ciljev komisije je načrt integritete, ki je od leta 2012 zavezujoč za vse institucije slovenskega javnega sektorja (zavezanci). Namen tega prispevka je ugotoviti, ali sta integriteta organizacije in načrt integritete povezana. Metode: Da bi pridobili odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje oziroma preverili zastavljene hipoteze, je bilo opravljeno spletno anketiranje z zavezanci za izdelavo načrta integritete. Spletno anketiranje je bilo izvedeno v letu 2018, sodelovalo je 331 zavezancev, kar je 16,8 % vseh zavezancev v Republiki Sloveniji. Izbor vzorca je bil verjetnostni. V sklopu statistične obdelave podatkov je bila s Cronbachovim koeficientom preverjena zanesljivost vprašalnika, veljavnost merskega instrumenta z eksploratorno faktorsko analizo, s t-testom razlika v mnenju in demografski značilnosti zavezancev na lokalni in državni ravni, hipoteza pa je bila preverjena s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije. Ugotovitve: Avtorji ugotavljajo, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana oziroma da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Izvirnost/pomembnost prispevka: Pomembnost prispevka je v neizbežnosti preventivnega delovanja javnih institucij v boju zoper fenomen, imenovan korupcija, pri čemer ima integriteta organizacije oziroma integriteta javne institucije pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj so avtorji v sklopu kvantitativnega znanstvenega raziskovanja prišli do rezultatov in ugotovitev, na podlagi katerih so dognana prva znanstvena spoznanja o načrtih integritete v Republiki Sloveniji.
Keywords: korupcija, preprečevanje korupcije, integriteta organizacije, načrt integritete, statistično značilna povezava
Published in DKUM: 06.09.2021; Views: 838; Downloads: 53
 Link to file
This document has many files! More... |
3. Poslovna etika in korupcija v mikro in malih podjetjih v SlovenijiAnja Zečirovič, 2018, master's thesis Abstract: Poslovna etika in z njo povezana korupcija sta dva zelo široka in med seboj povezana pojma o katerima se veliko piše in govori. Korupcija predstavlja na svetu zelo velik problem in se glede na vsa poročila tudi z leti povečuje. Posledično imajo ustanove, ki sodelujejo v boju proti tej vrsti kriminala, iz leta v leto več dela. Vendar je zaradi same narave korupcije, katero je zelo težko odkriti in dokazati, tudi boj zoper njo zelo dolgotrajen in zelo zahteven. Vsi, ki sodelujejo v tem boju imajo interes, da se koruptivna dejanja odkrije, vendar je že sam začetek zelo težek, saj se je ne da meriti in jo je zato tudi zelo težko odkriti. Na drugi strani pa imajo vsi sodelujoči v korupcijskih dejanjih interes, da se ta nikoli ne odkrijejo.
Rezultati raziskave so pokazali, kakšen je odnos direktorjev slovenskih mikro in malih podjetij do korupcije, kako so kritični do neetičnih ravnanj, kako ocenjujejo delo institucij, ki se borijo zoper neformalne ekonomije in tudi, ali imajo v podjetju zapisan načrt integritete, kateri poudarja smernice za pošteno in etično poslovanje v podjetju.
Ugotovili smo, da direktorji v splošnem ne preverjajo direktorjev in podjetji, preden vstopijo v poslovno sodelovanje z njim, ali so le ti bili obdolženi korupcijskega dejanja, ugotovili pa smo tudi, da imajo določena korupcijska dejanja velik vpliv na odločitev o tem ali bodo poslovno sodelovali v bodoče, ali bodo poslovanje prekinili.
Žal smo ugotovili tudi, da še danes velika večina mikro in malih podjetij v Sloveniji nima zapisanega oz. izdelanega načrta integritete, kar pomeni, da bo potrebno še veliko narediti, da se bodo v poslovnem svetu začeli dejansko zavedati, kako pomembno je za vse, da so njihova dejanja moralno in etično nesporna ter ne vplivajo na večanje neformalne oz. sive ekonomije, saj ima le ta grozovite posledice(škodljive posledice) na celotno družbo in finančni status vseh državljanov.
Keywords: poslovna etika, korupcija, etično vedenje, integriteta, načrt integritete, etični kodeks
Published in DKUM: 12.03.2018; Views: 1904; Downloads: 240
Full text (2,13 MB) |
4. |
