Search the digital library catalog

Abstract: Aktualna finančna problematika je bila povod, da je osrednja tema doktorske disertacije analiza ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešno izvedeno prisilno poravnavo. Dejavnikov, ki vplivajo na reševanje podjetja iz krize, je mnogo, zato smo v doktorski disertaciji poskušali opredeliti dejavnike, ki so ključni. Slednje smo razdelili v dve skupini, na notranje in zunanje dejavnike. Zunanji dejavniki so neodvisni od podjetja, medtem ko so notranji dejavniki tisti, ki nastanejo v podjetju. V doktorski disertaciji smo opredelili dejavnike, ki vplivajo na potrditev prisilne poravnave in pa tudi na dejavnike, ki vplivajo na dokončno poplačilo upnikov in s tem trajno odpravo vzrokov insolventnosti. V okviru zunanjih dejavnikov smo analizirali ključne makroekonomske dejavnike, to so gibanje BDP, inflacije in obrestnih mer. Analizirali smo tudi vpliv kreditnega krča in bančnega sistema na gibanje števila prisilnih poravnav. Zakonodaja je prav tako izredno pomemben zunanji dejavnik, ki vpliva na uspešnost postopkov zaradi insolventnosti, zaradi česar smo v doktorski disertaciji naredili tudi primerjavo insolvenčne zakonodaje med Slovenijo, Nemčijo in ZDA. Med notranjimi dejavniki, ki vplivajo na uspešno izvedbo prisilne poravnave, so rok za poplačilo upnikov in višina poplačila, ki ga dolžnik predlaga z načrtom finančnega prestrukturiranja. V sklopu notranjih dejavnikov smo analizirali še velikost podjetja, finančni položaj podjetja pred začetkom prisilne poravnave, dogovor med dolžnikom in ločitvenimi upniki o prestrukturiranju njihovih terjatev, čas odreagiranja na krizo, poslovno prestrukturiranje v okviru izvajanja ukrepov tekom prisilne poravnave in konverzijo terjatev v lastniške deleže. Pomemben notranji dejavnik pri reševanju krize v podjetju pa je tudi psihološki vidik, ki vključuje komunikacijo med deležniki družbe, sposobnost medsebojnega sodelovanja in čustvene inteligence poslovodstva dolžnika. V empiričnem delu doktorske disertacije smo s kvantitativnimi metodami raziskovanja preverili zastavljene hipoteze, ki se nanašajo na obdobje od uvedbe prisilne poravnave pa do njene potrditve ali zavrnitve. Na podlagi vzorca 82 podjetij smo analizirali vpliv določenih zunanjih in notranjih dejavnikov na potrditev prisilne poravnave za obdobje 2008-2013. Pri tem smo ugotovili negativno korelacijo med gibanjem BDP in številom potrjenih prisilnih poravnav, pozitivno korelacijo med gibanjem inflacije in potrjenimi prisilnimi poravnavami ter pozitivno korelacijo med gibanjem obrestne mere in potrjenimi prisilnimi poravnavami. Pri notranjih dejavnikih smo potrdili, da krajši kot je rok za poplačilo upnikov in višje kot je predlagano poplačilo upnikov, večja je verjetnost, da bo prisilna poravnava potrjena. Večja podjetja imajo tudi večje možnosti za preživetje krize, saj imajo boljšo pogajalsko pozicijo. Drugi sklop hipotez, ki so se nanašale na celotno obdobje trajanja prisilne poravnave, kar pomeni tudi do dokončnega zaključka prisilne poravnave in s tem dokončnega poplačila upnikov, pa smo preverili s kvalitativno metodo raziskovanja, natančneje s študijo primera. Analiza fokusne skupine 6 slovenskih podjetij je pokazala, da so za uspešno izvedeno prisilno poravnavo ključni dejavniki dogovor med dolžnikom in navadnimi ter ločitvenimi upniki o prestrukturiranju njihovih terjatev (finančno prestrukturiranje), konverzija terjatev v lastniške deleže podjetja oziroma prevzem upravljanja s strani upnikov (lastniško prestrukturiranje) in izvajanje ukrepov poslovnega prestrukturiranja. V celotnem poteku reševanja krize v podjetju ima psihologija izredno pomembno vlogo.
Keywords: prisilna poravnava, insolventnost, načrt finančnega prestrukturiranja, poslovno prestrukturiranje, lastniško prestrukturiranje
Published in DKUM: 04.12.2017; Views: 2231; Downloads: 277
Full text (2,53 MB)

Abstract: Inoviranje v podjetjih je pomembno za obstoj, rast in napredovanje podjetja, pomembno pa je tudi, da so različne metode inovacij in obseg njihove uporabe v podjetjih različno zastopani. Metode inoviranja so močno prisotne v nekaterih panogah, npr. v avtomobilski, elektro- in farmacevtski industriji in podobno. Velika, uspešna podjetja tudi pri svojem oglaševanju in aktivnostih za krepitev svoje blagovne znamke javno objavljajo rezultate lastne inovativnosti. To jim še dodatno krepi ugled. Vendar pa vsa podjetja niso enako poslovno uspešna. Podjetja se lahko v svojem življenjskem ciklu srečujejo z različno uspešnimi obdobji. Po ustanovitvi podjetja navadno nastopi obdobje razmaha, uspešnega poslovanja in rasti po merilih, kot so število zaposlenih, prihodki iz prodaje in višina dobička. Obdobju pozitivne rasti in dobrih poslovnih rezultatov pa lahko sledi obdobje krize, ki se ga nekatera podjetja zavedejo že ob prvih znakih, druga pa ga prepoznajo pozno, včasih prepozno. Kriza se lahko izkaže v blažji ali težji obliki. Ena najtežjih oblik krize v podjetju je insolventnost. Na vprašanje, zakaj je podjetje zašlo v krizo, navadno ni preprostega odgovora, dejavnikov je čedalje več. Ali je lahko odsotnost metod inoviranja, če je intenzivno inoviranje navadno povezano z uspehom podjetja, razlog za nastanek krize? Bližajoča se in dejanska insolventnost v povezavi z metodami inoviranja je v tej raziskavi v središču pozornosti. Insolventnost za podjetje pomeni krizno situacijo, v kateri se je treba odzvati v smeri odprave insolventnosti in ponovne vzpostavitve pozitivnih trendov v poslovanju. Izbrani vidik obravnave v tej raziskavi je vprašanje, katere inovacije lahko pomagajo insolventnemu podjetju, da se reši iz krizne situacije, in kako. Edini postopek zaradi insolventnosti, ki je namenjen prestrukturiranju podjetja z namenom, da preživi, je prisilna poravnava (osnovna ali poenostavljena prisilna), ki je lahko uspešna le, če aktivnosti sprožimo pravočasno. Postopek prisilne poravnave natančno opredeljuje ZFPPIPP, vendar o inoviranju ne pove ničesar. V magistrski nalogi sem povezavo med postopki inoviranja in prisilno poravnavo proučila na primeru podjetja Beti, d. d. Podjetje je zašlo v insolventnost, reševalo pa jo je s postopkom prisilne poravnave. Proučila sem, ali so bile metode inoviranja v podjetju prisotne že pred nastopom insolventnosti ali šele pozneje med izvajanjem postopka prisilne poravnave. Preverila sem, ali so metode inoviranja pripomogle k pravočasni zaznavi insolventnosti in k večji uspešnosti postopka prisilne poravnave. V Poslovnem registru Slovenije (eObjave v postopkih insolventnosti) sem na vzorcu 37 podjetij z uporabo računovodskih izkazov preverila prisotnost nekaterih metod inoviranja. Na podlagi rezultatov vzorčnih podjetij in podjetja Beti, d. d., sem ugotavljala veljavnost postavljene hipoteze.
Keywords: inoviranje, inovacije, metode inoviranja, programske in tehnološke inovacije, kriza, insolventnost, insolventno podjetje, insolvenčna zakonodaja, prisilna poravnava, poenostavljena prisilna poravnava, načrt finančnega prestrukturiranja, temeljni računovodski izkazi
Published in DKUM: 11.08.2016; Views: 1691; Downloads: 170
Full text (3,09 MB)

Abstract: V času spremenljivih tržnih razmer in globalne finančne krize se mnoga podjetja tako v Sloveniji kot v tujini znajdejo v finančnih težavah. Slednja lahko za rešitev krize v podjetju uporabijo številne instrumente. Med njimi se lahko pojavi tudi postopek prisilne poravnave, čeprav za podjetje ta ukrep predstavlja zadnjega v vrsti med izbranimi, saj s svojimi zakonskimi določbami omeji delovanje in poslovanje podjetja. Postopek prisilne poravnave je za rešitev krize v podjetju izbralo tudi podjetje Horizont Skupina, d. o. o. V Načrtu finančnega prestrukturiranja je vodstvo podjetja navedlo vrsto ukrepov, ki jih bo sprejelo, da bo lahko izpolnilo terjatve do svojih upnikov. Slednji postopka prisilne poravnave niso sprejeli, zato je podjetje končalo v stečajnem postopku. Ob takšnem izidu glasovanja smo se ozrli na zakonske določbe in potrebne izboljšave le-teh, predvsem z namenom uspešnejših izidov postopkov prisilne poravnave v Sloveniji.
Keywords: prisilna poravnava, Horizont Skupina, d. o. o., ZFPPIPP, kriza podjetja, Načrt finančnega prestrukturiranja
Published in DKUM: 01.06.2016; Views: 1468; Downloads: 113
Full text (1,15 MB)

Abstract: Finančna kriza postaja vse bolj pereč problem današnjih časov, s katerim se srečujejo številni gospodarski subjekti. Podjetja bi morala biti vedno pripravljena na finančne težave, pravočasno zaznati znake krize ter se nanje uspešno odzivati, da bi se lahko rešila globljih finančnih težav. Vzroki, ki pripeljejo podjetja v krize, so različni, nastopijo lahko v okolju samem, med podjetji ali v podjetju, prav tako pa je več načinov reševanja teh problemov. Ko podjetje zaide v krizo ter postane nelikvidno in kapitalsko neustrezno, se mora odločiti za enega izmed naslednjih dveh glavnih postopkov zaradi insolventnosti: za postopek prisilne poravnave ali za ukinitev družbe s postopkom stečaja. Stečaji so najslabša oblika poplačila upnikov in pomenijo hkrati uničenje vrednosti za lastnike kapitalskih deležev, delavce, upnike, poslovne partnerje, potrošnike in tudi za državo. Najugodnejša rešitev tako za dolžnike kakor tudi za upnike je prisilna poravnava, seveda če ima podjetje za njeno izvedbo ustrezne pogoje. Maja 2013 je parlament sprejel predlog novega stečajnega zakona, ki je uvedel institut poenostavljene prisilne poravnave, ki do takrat v našem pravnem sistemu ni obstajal. Uvedba tega instituta je pomembna zato, da se bodo mikro ter mala podjetja in samostojni podjetniki pogosteje odločali za prisilno poravnavo. Vstopni pogoji za te subjekte so omiljeni, kar pripelje do cenejšega, hitrejšega in pogostejšega postopka finančnega prestrukturiranja. V magistrski nalogi smo želeli na konkretnem primeru podjetja X prikazati vzroke za nastanek insolventnosti ter podrobnosti tega postopka, podati kompleksnost priprave načrta finančnega prestrukturiranja in poudariti, kako pomembno je, da se ta izdela strokovno, natančno in da je sprejemljiv tako za dolžnika kot za upnike. Prav tako smo želeli s tem zaključnim delom poslovodstvu podjetja X predstaviti najugodnejšo rešitev za podjetje. Po preučitvi stanja dolžnika smo ugotovili, da je najbolj smiselno uporabiti postopek poenostavljene prisilne poravnave. Na podlagi rezultatov magistrske naloge lahko potrdimo, da je poenostavljena prisilna poravnava najboljša rešitev za nastalo finančno krizo v podjetju X. Učinki poenostavljene prisilne poravnave bi bili izredno pozitivni in večplastni. Stečaj podjetja bi namreč pomenil ukinitev oziroma smrt samega podjetja. Če obstaja možnost prestrukturiranja poslovanja, je za dolžnika bolje, da se odloči za prisilno poravnavo in ohrani delovanje podjetja ter se tako izogne številnim nadaljnjim problemom. Prav tako pa so upniki v tem primeru v boljšem položaju, saj se njihove terjatve poplačajo v večji meri, kot bi se v postopku stečaja, ohranijo pa se lahko tudi nadaljnji poslovni odnos s kupci.
Keywords: kriza, poenostavljena prisilna poravnava, stečaj, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, načrt finančnega prestrukturiranja.
Published in DKUM: 28.01.2015; Views: 2899; Downloads: 377
Full text (748,60 KB)

Abstract: Zaradi vsesplošne gospodarske krize, ki je povzročila veliko plačilo nedisciplino, se je mnogo podjetij znašlo v kriznih situacijah. Podjetja zamujajo z izpolnitvijo svojih obveznosti, zamujajo z izplačilom plač ali pa je vrednost njihovega premoženja manjša od vsote njihovih obveznosti, se pravi, da so postala prezadolžena. Vsa ta dejstva opisujejo insolventnost. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) obravnava dva postopka zaradi insolventnosti, in sicer prisilno poravnavo in stečaj. Prisilna poravnava je sodni postopek, ki se na predlog insolventnega dolžnika začne in poteka pred sodiščem z namenom, da se odpravi prezadolženost dolžnika. S sklenjeno in potrjeno prisilno poravnavo dolžnik lahko doseže, da se njegovi dolgovi zmanjšajo ali odložijo v skladu s pogoji prisilne poravnave. Poleg tega se s postopkom prisilne poravnave insolventnemu dolžniku omogoči finančno prestrukturiranje z namenom doseganja kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti. Upnikom se pri tem zagotovijo ugodnejši pogoji poplačila njihovih terjatev, kot pa če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Prisilno poravnavo lahko s procesnega vidika razdelimo na predhodni in glavni postopek. Predhodni postopek se začne z vložitvijo predloga za začetek poravnave, glavni pa s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti. Jedro postopka prisilne poravnave in obvezen dokument, ki ga mora predložiti dolžnik skupaj s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave, je načrt finančnega prestrukturiranja. S tem načrtom dolžnik opiše predlog poplačila upnikov in natančno obrazloži vse ukrepe, ki jih bo uporabil z namenom, da bi odpravil vzroke svoje insolventnosti.
Keywords: Prisilna poravnava, insolvenčni postopki, načrt finančnega prestrukturiranja, insolventnost.
Published in DKUM: 02.11.2011; Views: 5330; Downloads: 965
Full text (1,19 MB)